Sprehod do cerkvice na svetem Jakobu: na vrhu nas pričakajo klopce in razgled (FOTO)

Vsak prosti dan izkoristimo za gibanje, izlet, tudi za vzpon na bližnji hrib. Sveti Jakob v Polhograjskem hribovju nad Ljubljano je kot nalašč za kaj takega. Ljubljana je v zadnjih desetletjih neverjetno zrasla in se razširila, Polhograjsko hribovje je tako rekoč na njenem pragu.

Pogled proti Grmadi

Na Jakoba je speljana vrsta poti in razgledni vrh je pravi magnet za obiskovalce v vsakem letnem času. Morda najbolj zanimiva je tista iz doline Ločnice. Zapeljemo se torej v Medvode in nato do nekaj kilometrov oddaljene vasi Sora. Pri gostišču Marinšek zavijemo v dolino Ločnice in se peljemo v njen zatrep. Približno na sredini ozke doline na levi strani ceste opazimo hiško, gre za spomin na strahovito poplavo 8. avgusta 1924. Hiški se reče Pri Rusu in je spomin na Alekseja, ruskega vojaškega ujetnika, ki se po vojni nikdar ni vrnil domov. Raje se je oženil z domačo hčerko in ostal. Vendar usoda ne izbira. Tiste avgustovske noči se je razvil strahovit vihar z močnimi padavinami. V dolinah Hrastnice, Mačkovega grabna in Ločnice so nastali poplavni valovi, ki so rušili vse pred sabo in v smrt potegnili 17 ljudi. Niti domačija Alekseja jim ni ubežala. Poplava je prišla tako hitro, da je v smrt odnesel domači hčeri, Aleksej in nekaj otrok je pravočasno pobegnilo. Preživela je tudi tašča, ki se je v razpadajoči hiši oprijela zidanega dimnika.

Vožnjo nadaljujemo do gostišča in slaščičarne Legastja. Ob lepih dnevih je parkirati bolj težko, a je morda pametno poskusiti pri nekaj sto metrov oddaljeni zgradbi krajevne skupnosti in nogometnega igrišča, ki leži na področju Knapovž. Na tem mestu so do leta 1924 stali plavži in topilnice bližnjega rudnika svinca, cinka in živega srebra. V poplavi je bil uničen tudi ta in ga niso več obnavljali, ime pa je ostalo.

Markirana pot nas popelje v hrib. Naslednjo uro se zmerno vzpenjamo skozi gozdove prek travnikov in dvorišč samotnih kmetij. Po štiristo višinskih metrih se znajdemo na razglednem 802 metra visokem vrhu. Na njem stojijo srednjeveška cerkvica, nekaj lip in številne klopce, na katerih se lahko pocrkljamo na soncu. Tisto, kar velja, je razgled z vrha. Z njega se vidi po precejšnem delu Polhograjskega hribovja, na Ljubljansko kotlino in Ljubljano globoko spodaj.

Vzpon na Jakob je prava paša za oči. Sprehodimo se po podeželju na obrobju Ljubljane in se imamo preprosto lepo.