Sveti Primož nad Kamnikom je priljubljena izletniška točka (FOTO)

Visoko v pobočju Velike Planine že od daleč opazimo gručo stavb. Pravi pravcati zaselek sestavljajo dve cerkvi in med njima nekdanja mežnarija. Na robu Kamniško-Savinjskih Alp tvorijo enega najlepših kulturnih znamenitosti Slovenije. Zapeljati se moramo v Stahovico in ob razcepu cest v dolino Kamniške Bistrice in ceste na Črnivec v pobočje zavije kolovoz. Ves čas se strmo vzpenja in nas vodi na desno. Vzpeti se moramo za dobrih štiristo višinskih metrov do nadmorske višine 842 metrov. Uro in pol potrebujemo in cerkvici vidimo že s precejšne razdalje, saj pot prav na koncu nerodno zavije in povrhu naredimo še precejšen ovinek po sončnih pobočjih.

Za ključ moramo zaprositi v nekdanji mežnariji, ki je danes na pol formalen planinski dom. Ključ je tak, kot je treba: velik in masiven in odpre prav taka vrata cerkve sv. Primoža. Ta je nekaj posebnega. V stoletjih so jo večkrat prezidali in deluje, kot da bi bila sestavljena iz več kosov. Manjšo romansko cerkev so pred 500 leti prezidali v dvoladijsko dvoransko stavbo poznogotskega tipa. Cerkveni ladji da prav poseben poudarek vrsta mogočnih stebrov, ki potekajo po sredini. Cerkveni zvonik se ne drži zgradbe, ampak je postavljen samostojno nekaj metrov proč.

Nad megleno Ljubljansko kotlino

Pogled proti Krvavcu

Ko se nam oči privadijo mraka, iz polteme zasijejo podobe. Vsa severna stran cerkvene ladje je pokrita s freskami. Naslikane so bile pred 500 leti v letu 1504, so delo slikarja, ki spada v umetniško bližino Mojstra kranjskega oltarja. Njegovo točno ime ni znano, pa se je zanj ohranil naziv: Mojster Vid. V monumentalnih razmerah si lahko ogledamo Pohod in Poklon svetih treh kraljev. Naslednja podoba prikazuje Marijo Zavetnico, ki pod svojim plaščem skriva in ščiti ubogo ljudstvo, ki so ga hudo preizkušali kuga, lakota, kobilice in Turki. Prav zanimive so podobe srednjeveške pokrajine in ljudi v oblačilih izpred stoletij. Freske so bile pred leti v celoti obnovljene in danes spet sijejo v stari lepoti. Če jih pogledamo s strani, lahko vidimo, kako konservatorji rešujejo problem vlage v starodavnem zidovju. Vsakih nekaj deset centimetrov iz zidu gleda drobna cevka, iz katere se izceja vlaga. Poleg omenjene si oglejmo tudi cerkev nekaj deset metrov stran. To je sveti Peter, ne sicer toliko znan, vendar tudi ta vreden ogleda s svojim bogatim lesenim stropom.

Na poti

Okoli cerkva strmina pobočja nekoliko popusti. Splača se posedeti na travnikih in užiti pogled na širno Ljubljansko polje in notranjske gozdove, ki jih prav na koncu označi mogočni Snežnik.

Razgled je čudovit.