Ta slovenski vrh dvakrat letno ponuja pravo pašo za oči (FOTO)

Loncmanova Sivka, 987 metrov je visoka, sama po sebi ni nič kaj posebnega. Je le še en kopast vrh nad Žirmi v Škofjeloško-Cerkljanskem hribovju. Vendar se to dvakrat na leto spremeni. Spomladi in jeseni zacvetijo žafrani in jesenski podleski in travniki na vrhu hriba se spremene v ognjemet barv. Vsakič po tri tedne in vse skupaj postane barvita pravljica.

Na Loncmanovo Sivko vodi kopica poti. Nekatere peljejo iz Idrije, druge iz Žirov. Običajno do vrha potrebujemo dve uri hoje. Na vrh vodi tudi asfaltirana cesta, tako da si obseg vzpona določimo kar sami.

Žiri so izhodišče. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Iz Žirov krenemo po strmi markirani poti na grebene nad mestom. Po slabi uri hoda se dvignemo do idilične vasice Breznice, ki leži tik za grebenom. Ta je bil pred stoletjem meja med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo. Na nekdanjo mejo spominjajo obpotni mejni kamni ter ostanki karavel, ki so vkopane v pobočje. Dve desetletji in pol je po grebenu nad vasjo potekala sporna meja, s katero nihče ni bil zadovoljen, nobena od obeh držav ni zaupala drugi in sta mejo utrdili z obrambnima linijama. Na italijanski strani je bil to Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Iz vasi pot nadaljujemo po makadamski cesti, s katere se v nadaljevanju pot usmeri strmo navzgor. Še pol ure sprehoda in stopimo iz gozda na širne travnike. Vrh Loncmanove Sivke je zdaj tik pred nami. Kopasta pobočja vrha so spremenjena v travnike in na njih stoji tudi planinska koča. Na meji je nekdaj stala precej velika karavla, od katere ni ostalo nič; nanjo spominja informativna tabla. Vse naokoli pa je tisto, kar smo si prišli ogledat: morje žafranov po travnikih in razgledi na Karavanke, Julijske, Kamniško-Savinjske Alpe in Škofjeloško-Cerkljansko hribovje. Neprecenljivo.

Idilična vasica Breznica

Ob poti

Žafran je drobna rožica, ki cveti v vijoličasti barvi. Sama po sebi ni nič kaj posebnega. Moč in lepoto ji daje dejstvo, da na Loncmanovi Sivki rastejo v neverjetnem številu. Kot da bi se travniki spremenili v barvno preprogo. Prelepo. To vemo tudi obiskovalci. Vrh je običajno samoten, a v treh tednih marca se na njem kar tare ljudi.

Nad žafrani se dviga pogled na Julijske Alpe.