Na prisojnih pobočjih zahodnih Karavank, visoko nad Jesenicami, se po treh kilometrih vožnje po vijugasti asfaltni cesti znajdemo v eni najbolj pristnih gorskih vasic pri nas – v Plavškem Rovtu. A čeprav vasica ni zelo oddaljena od železarskega mesta v dolini, se zdi, kot da bi stopili v drug svet: v svet planinskih pašnikov, gozdov, razgledov in starih kmečkih dvorišč, kjer je življenje še vedno povezano z naravo.
Plavški Rovt leži strnjen na strmi gorski rebri pod Golico, Rožco in Hruškim vrhom, obdan pa je s travniki, na katerih poleti odmevajo kravji zvonci, spomladi pa jih pobelijo poljane narcis. Takrat se spremeni v pravi cvetlični raj, nič manj lep kot na bližnji Golici, le da je vse skupaj bolj mirno in manj obiskano.
Rovt ali senožeta
Rovt ali senožeta v alpskem prostoru pomeni travnato jaso ali predplanino, s tem da se je po rovtih običajno kosilo, po planinah pa samo paslo. Tako kot Plavški Rovt je iz tega izraza izpeljanih tudi veliko naselbinskih in geografskih imen, na primer, Rut, Nemški Rovt, Rovte, Zali rovt, tudi bližnji Javorniški Rovt.
Iz vasi se lepo vidi na Planino pod Golico. FOTO: Tina Horvat
Težka preteklost
A ime kraja razkriva precej manj idilično preteklost in zelo težko in skromno življenje prebivalcev. Usodo domačinov so namreč stoletja določali rudarstvo, plavži in železarstvo. Prebivalci so večinoma hodili na delo v dolino, a obenem so, da so preživeli, ohranjali kmetije, senožeti in gozdove. Vasica je včasih slovela po dobrih rudarjih, kovačih, drvarjih in oglarjih, še danes lahko v gozdovih okoli vasi najdemo ostanke starih ogljišč. Na rudarstvo pa še vedno spominjata ohranjen vhod v bližnje rudnike Savske jame v bližini Planine pod Golico ter stara rudna pot, po kateri so tovorili železovo rudo iz tega nekdaj najbogatejšega nahajališča železove rude na tem območju do plavžev na Jesenicah.
Obisk Plavškega Rovta se splača v vseh sezonah. FOTO: Tina Horvat
Po podatkih Statističnega urada v Plavškem Rovtu danes živi 79 ljudi, število pa se zadnja desetletja rahlo zmanjšuje. A še zdaleč ne gre za zamirajočo vas: številne hiše so lepo obnovljene, dve nudita počitniške apartmaje, po vasi se slišijo tudi otroški glasovi. Najbližji šola in vrtec, trgovina, zdravstveni dom, pošta in druge ustanove so na Jesenicah ali v Planini pod Golico, namesto tega pa imajo domačini vse to, česar v dolini ni – mir in tišino.
79 PREBIVALCEV
ima vas Plavški Rovt.
Vsako leto oživijo rudarsko tradicijo in pri Savskih jamah priredijo več dogodkov. FOTO: TIC Jesenice
Plavški Rovt leži na povprečni višini 860, najvišja kmetija pa celo 1100 metrov nad morjem. Skupaj s Planino pod Golico in zaselkom Prihodi tvori Krajevno skupnost Planina pod Golico, ki upravno sodi pod občino Jesenice. Ob vasici se v dolino spušča globoko v pobočje vrezan potok Jesenica.
Rudnik Savske jame ob koncu 19. stoletja FOTO: Gornjesavski muzej Jesenice
Govorijo na fanta
»Tu gori je vedno malo drugačen zrak kot v dolini, svež, pa tudi bolj tiho je. Ko se vračam z Jesenic, se mi zdi, kot da pustim mesto daleč za sabo,« nam pove domačin, ki se z družino preživlja s kmetovanjem in gozdarstvom.
»Tu gori je vedno malo drugačen zrak kot v dolini, svež, pa tudi bolj tiho je.«
Tudi v tem delu Gorenjske imajo še vedno govorno posebnost, in sicer je to govorica žensk v moški obliki, tako imenovano govorjenje na fanta. Zato boste morda tudi v Plavškem Rovtu lahko srečali ženske, ki vam bodo v pogovoru dejale: »sem šu (šel) v dolino ..., včeraj sem bil na Golici ..., ko sem se rodil,« in podobno. A to ni napaka, temveč značilen narečni pojav, ki se je ohranil iz starih časov in postal del lokalne identitete.
Spomladi travnike okoli vasi pobelijo narcise. FOTO: Tina Horvat
Plavški Rovt je tako kraj, kjer se stikata železarska preteklost in kmečka idila Karavank. Ne le spomladi, v času narcis, vedno je čudovit in kadarkoli ga boste obiskali, vas bo presenetil občutek, da ste našli majhno, skoraj skrito alpsko vasico, tik nad mestom, a hkrati daleč stran od hrupa doline.
