

Na vrhu nas pričakajo prijazen planinski dom, otroško igrišče in starodavna cerkvica. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Pot nas pelje po gozdovih.

Jesenska megla v dolini

S ptičje perspektive




Celje leži v obsežni kotlini, ki jo z vseh strani obdaja sorazmerno nizko hribovje. Na številnih od teh vrhov so skozi stoletja zrasle podeželske cerkvice. Eden takšnih je tudi 565 metrov visok Šentjungert, kopast in poraščen vrh s cerkvico na vrhu. Kot iz škatlice.
Z avtoceste Ljubljana–Maribor se usmerimo na izvoz Žalec in nato vožnjo nadaljujemo proti Velenju. Z glavne ceste zavijemo desno v smeri vasi Pernovo in Galicija. To je tudi prvo izhodišče za vzpon na vrh. Iz Galicije do kakih 300 višinskih metrov višjega vrha potrebujemo slabo uro, iz vasi Lopata še ob avtocesti pa uro in pol.

V Galiciji parkiramo pri krajevnem domu, prečkamo potok in se po cesti dvignemo do nekaj hiš v pobočju. Tu ceste zmanjka in na vrh nas popelje markirana planinska pot. Kar dolgo se vzpenjamo po precej strmi poti, nato pa se dvignemo do manjšega zaselka. Tu zavijemo levo na ozko asfaltirano cesto, ki nas popelje na vrh Šentjungerta.
Na njem stojijo nekaj hiš, planinski dom in cerkvica svete Kunigunde. Podružnična cerkvica je v osnovi iz druge polovice 14. stoletja. Kot je bilo to v navadi, je skozi stoletja nekoliko zrasla in se iz gotske spremenila v predelano baročno zgradbo. Sestavljajo jo zvonik, cerkvena ladja, nekdanja z ravnim lesenim stropom je bila obokana leta 1881, prezbiterij in zakristija, zgrajena že v 18. stoletju. Konec 19. stoletja je cerkvica dobila današnjo, obnovljeno podobo.

565 metrov je visok Šentjungert.
Na Šentjungert zmoremo praktično vsi. Nekaj sprehoda po gozdovih in travnikih je pravi balzam za dušo. Na vrhu nas pričakajo prijazen planinski dom, otroško igrišče, starodavna cerkvica in lep razgled po hribih in gričih nad Celjsko kotlino.

Vzeti si je treba le prosto polovico dneva. Pohodne čevlje na noge, palice v roke in mali nahrbtnik na hrbet. Pa pot pod noge skozi širne gozdove do razgledne cerkvice nad Celjsko kotlino. To poživi telo in naredi življenje lepo.
Podružnična cerkvica je v svoji osnovi iz druge polovice 14. stoletja.