Zato je Gran Canaria posebna destinacija

Stari del mesta me prijetno presenetil. Še posebno več kot kilometer dolga ulica Triana. V njej se vrstijo atraktivne mestne hiše, v pritličju katerih vabijo gostinski in trgovski lokali.

Ulica je zaprta za motorni promet, kar še dodatno pripomore k njeni priljubljenosti. Privlačna je tudi okolica, v kateri je na voljo nekaj zanimivih hotelov. Za enega prijetnejših se je izkazal hotel Cordial Malteses. Urejen je v nekaj združenih mestnih hišah, ki se ponašajo z razkošnim pročeljem z začetka preteklega stoletja.

V notranjosti velja obiskati katero od kolonialnih mestec. FOTO: Igor Fabjan

Slovenija ni neznanka

»Iz Slovenije prihajaš?« me radovedno ogovori receptorka. »Dobrodošel!« nadaljuje po slovensko! »Žal ne znam povedati kaj več v vašem jeziku, a na Slovenijo imam zelo lepe spomine! Leto dni sem prek izmenjave študentov preživela v Mariboru. V tem času sem spoznala velik del Slovenije. Jezik pa je bil žal pretežak, da bi se naučila kaj več.«

V naslednjih dneh je Maria nanizala ducat predlogov za obisk manj turističnih kotičkov. »In ne skrbi, mesto in celoten otok sta tudi ponoči zelo varna!« O tem sem se hitro prepričal. Edina težava je bilo iskanje parkirnega prostora. Na ulici je vse hitro zasedeno že v jutranjih urah.

K sreči ima hotel zakupljenih nekaj parkirnih mest v bližnji garažni hiši. Bolj oddaljene dele je najbolje obiskovati z mestnim avtobusom ali taksijem. Prevoz ni bil potreben do stare pokrite mestne tržnice v najstarejšem delu mesta Vegueta, ki slovi po presenetljivo pestri ponudbi.

FOTO: Igor Fabjan

Med sadjem namreč izstopajo številne eksotične vrste, ki uspevajo na otoku: od papaje, manga do pitaje. Nedaleč stran je v stari kolonialni hiši urejen muzej, posvečen Krištofu Kolumbu. Slavni raziskovalec se je namreč med plovbami v Ameriko vedno ustavljal na Kanarskih otokih.

Razpotegnjeno mesto se ponaša z nekaj plažami, med katerimi je najbolj priljubljena več kot dva kilometra dolga plaža Canteras. Peščeni pas pred visokimi valovi varuje skalni greben, ki omogoča varno kopanje v sicer pogosto razburkanem morju. Ob robu se vrstijo gostinski lokali, ki so dobro zasedeni od jutra do poznih nočnih ur.

V zaledju obale vabi k obisku eno največjih trgovskih središč, nedaleč stran pa si je vredno vzeti čas še za privlačen akvarij.

Ustvarjalni otočani

Drug konec plaže zaznamuje sodobna zgradba, namenjena različnim prireditvam. Avditorij Alfredo Kraus je poimenovan po svetovno znanem otoškem opernem tenoristu. Na Kanarskih otokih je delovalo in še vedno ustvarja presenetljivo veliko umetnikov. Eden najbolj znanih je bil Cesar Manrique z otoka Lanzarote.

Njegova dediščina so številni kipi in velikanske vetrnice ter zgradbe, postavljene v sozvočju z naravo. Eden najbolj znanih ustvarjalcev z Gran Canarie je bil Antonio Padron, čigar kubistične slike otočanov spominjajo na Picassova dela. V njegovem rojstnem mestu Galdar sem obiskal spominski muzej z galerijo.

Na staroselce spominjajo spomeniki. FOTO: Igor Fabjan

Okoliške ulice poživljajo številni kipi, ki sicer niso njegovo delo. Prepričljivo pa ohranjajo spomin na staroselce, ki so jih Španci ob koncu 15. stoletja v nekaj letih pobili ali pregnali z otoka. Na žalostno usodo prvotnih prebivalcev, ki so prišli iz severne Afrike, spominja muzej v bližini arheološkega najdišča sredi mesta.

Njegov najpomembnejši del je Poslikana jama (Cueva pintada). V njej lahko občudujete poslikavo z geometrijskimi liki, ki naj bi predstavljali nekakšen koledar. V okolici jame so odkrili številne najdbe in na njihovi podlagi rekonstruirali naselje staroselcev.

Živijo od turizma

Gran Canario obišče okoli devet milijonov turistov na leto. A večina ostaja na jugu otoka, ki se ponaša z najbolj sončnim podnebjem in najdaljšimi peščenimi plažami. Tam je tudi največ hotelov in apartmajskih naselij, mnogi pa so si že pred desetletji omislili počitniško nepremičnino.

Največje turistično središče Maspalomas se je razvilo ob rtu, prekritem z velikimi peščenimi nanosi, ki spominjajo na pravo puščavo.

Otok je sicer kot majhna celina, saj ga zaznamuje zelo raznolika pokrajina in klima. Tako lahko uživate v obalnih mestih, ki spominjajo na Grčijo, se podate na peščene sipine ali pa na skoraj dva tisoč metrov visoke gorske vrhove. Te občasno celo pobeli sneg, ki pa se ne obdrži dolgo.

Turistična naselja ležijo na sončnem jugu. FOTO: Igor Fabjan

Na sneg spominja ime pristanišča Puerto de las Nieves – Snežno pristanišče. Turistični kraj pa ni poimenovan po snegu, temveč po krščanski zavetnici Mariji Snežni. Leži na severnem, manj turističnem delu otoka. Vreme je tod manj stanovitno, plaž, primernih za varno kopanje, pa veliko manj.

Vseeno sem radi zahajajo domačini, ki se izogibajo najbolj turističnim krajem. Privlačijo jih tudi dobre restavracije. Kot na primer Ragu, ki je znana po jedeh iz lokalnih pridelkov. Prijazna lastnika rada poklepetata z vsakim gostom posebej. Pomagajo pa jima natakarice iz Kolumbije. Tako kot drugod v Evropi je tudi tu težko dobiti kakovostno strežno osebje. Tujci, predvsem iz južnoameriških držav, so pripravljeni delati za nižje plačilo.

Njihova prednost je, da govorijo špansko, pa čeprav z bolj ali manj močnim naglasom, ki ga domačini takoj prepoznajo. V Španiji zasedajo številna delovna mesta, ki se jim domačini izogibajo. Predvsem v gostinstvu, gradbeništvu ter pri skrbi za ostarele in bolne.

Težave vinarjev

Kanarski otoki so znani predvsem po pridelavi banan. Ponosni pa so tudi na vina, čeprav je pridelava zaradi pomanjkanja padavin vedno bolj težavna. V bližini prestolnice velja obiskati vinsko klet San Juan. Družinsko tradicijo zadnja leta nadaljuje Cristina Millan z možem. Slednji potoži nad zahtevnimi razmerami:

»Letos smo zaradi vremena ostali skoraj brez pridelka. Namesto običajnih štiri tisoč steklenic vina si jih obetamo le okoli dvesto! K sreči je vinogradništvo le najin hobi. In poleg prodaje vina nekaj zasluživa še z obiskovalci, ki si pridejo ogledat eno najstarejših ohranjenih otoških posestev.

Če nama v nekaj letih ne bo uspelo zagotoviti vode za namakanje, bova prisiljena opustiti vinograde. Vodo lokalne oblasti obljubljajo že nekaj let. Toda še vedno se nič ne premakne. Ne gradijo vodnih zbiralnikov, poleg tega je ne morem nikjer kupiti, tudi če bi imel denar!

Del otoka je prava puščava. FOTO: Igor Fabjan

Voda, pridobljena z razsoljevanjem morja, je predraga, dežuje pa le nekajkrat na leto. Tako so trte prisiljene preživeti predvsem z vlago iz zraka, ki ponoči kondenzira in se del dneva ohrani v tleh iz poroznih vulkanskih kamnin.«

Gran Canaria je tako kot vsak od Kanarskih otokov nekaj posebnega. Za spoznavanje manj znanih kotičkov pa je treba zapustiti najbolj obiskana turistična središča in se podati v hribovito notranjost ali na manj obljudeni sever.