
Galerija

Čustveno prehranjevanje je resna težava sodobnega časa. Čeprav znaki niso vedno očitni, posledice niso zgolj nekaj dodatnih kilogramov, gre za globlje psihološke vzorce, ki lahko škodujejo zdravju.
Tukaj je 10 najpogostejših opozorilnih znakov in nasveti, kako se z njimi spoprijeti.
Prigrizki med gledanjem filma ali športnimi prenosi so nekaj običajnega. A ko začnemo jesti brez razmisleka tudi med dolgočasnimi opravili, postane to vzorec, ki vodi v prenajedanje in težave s prebavo.
Po napornem dnevu si pogosto zaslužimo nekaj sladkega. Toda nagrajevanje z nezdravo hrano lahko utrdi navado, da hrano povezujemo s tolažbo in ne z osnovnimi potrebami telesa.
Hrana ne sme biti sredstvo za beg pred žalostjo, jezo ali dolgčasom. Tovrstno vedenje ne rešuje težav, ampak zgolj prekriva čustva, ki bi jih bilo treba predelati.
Če jeste na skrivaj ali se sramujete svojih prehranjevalnih navad, obstaja velika verjetnost, da gre za čustveno prehranjevanje. Skrivnostnost pogosto kaže na notranji konflikt in občutke krivde.
Če hrano požirate, kot da tekmujete s časom, to ni lakota, to je stresni odziv. Tak način prehranjevanja preprečuje, da bi hrano sploh začutili ali uživali, in pogosto pomeni, da se s pomočjo hrane skušate zamotiti ali pomiriti.
Če sežete po hrani iz dolgčasa ali kot izhod v sili pred neprijetnimi občutki, ignorirate naravne signale svojega telesa. Takšno vedenje vodi v prenajedanje in krepi nezdrave prehranjevalne vzorce.
Imeti zalogo prigrizkov je normalno, a če začnete kopičiti hrano »za vsak slučaj«, je to lahko znak, da se nanjo zanašate kot, na sredstvo za obvladovanje stresa.
Glavoboli, napihnjenost, krči ali prebavne težave po jedi pogosto spremljajo stresno prenajedanje. Telo s tem sporoča, da zaužita količina ali izbira hrane ni bila primerna.
Če nadaljujete s prigrizki tudi po obroku, gre verjetno za iskanje tolažbe in ne za resnično potrebo po hrani. Ta navada povečuje tveganje za prebavne težave in dolgoročno škoduje zdravju.
Ko brez razmisleka sežete po prigrizku, je to znak, da je stresno prehranjevanje postalo avtomatizem, način, kako se nezavedno spopadate s stresom ali čustvi.
Prepoznavanje znakov je prvi korak. Ko enkrat ozavestite, da se prehranjujete zaradi čustev in ne lakote, lahko začnete iskati bolj zdrave načine soočanja s stresom, na primer pogovor, telesno aktivnost, sprostitvene tehnike ali strokovno pomoč.
Nasvet za boljšo prehrano in obvladovanje stresa:
Naučite se poslušati svoje telo, razlikovati med fizično lakoto in čustveno potrebo. Vodenje prehranskega dnevnika vam lahko pomaga prepoznati vzorce, medtem ko vam lahko pogovor s strokovnjakom pomaga odpraviti vzroke za stresno prehranjevanje.