
Galerija

Ni pomemben le za boljši spanec, magnezij vpliva tudi na mišice, srce, presnovo in odziv telesa na stres. Strokovnjaki opozarjajo, da ga številnim ljudem primanjkuje.
V zadnjih letih zanimanje za magnezij hitro narašča. Večina ljudi ga povezuje predvsem z boljšim spancem, vendar je njegova vloga v telesu veliko širša. Gre za četrti najpogostejši mineral v človeškem organizmu, ki sodeluje pri več kot 300 encimskih procesih in je nujen za normalno delovanje živčevja, mišic, srca, kosti ter presnove.
Po ocenah strokovnjakov ima pomanjkanje magnezija približno 60 odstotkov ljudi. Čeprav ga lahko zaužijemo z živili, kot so bučna semena, indijski oreščki, špinača, edamame in temna čokolada, številni posegajo tudi po prehranskih dopolnilih.
Ena najbolj znanih nalog magnezija je uravnavanje mišičnega delovanja. Deluje kot naravni nasprotnik kalcija. Medtem ko kalcij spodbuja krčenje mišic, magnezij pomaga, da se mišična vlakna po naporu znova sprostijo. Na celični ravni kalcij sproži mišično kontrakcijo z vezavo na posebne mišične beljakovine. Če je mišica predolgo ali premočno aktivirana, se lahko pojavijo boleči krči in trzanje. Magnezij uravnava ta proces in zmanjšuje možnost pretiranega krčenja. Po intenzivni vadbi lahko zato pomaga ublažiti mišične krče, neprijetno trzanje mišic in občutek zategnjenosti, obenem pa prispeva tudi k hitrejšemu okrevanju.
Povezava med stresom in magnezijem je dvosmerna. Ko smo pod dolgotrajnim psihičnim ali telesnim pritiskom, telo sprošča več stresnih hormonov, predvsem kortizola in adrenalina. Zaradi tega ledvice izločijo več magnezija z urinom. Sčasoma lahko zmanjšane zaloge magnezija še dodatno oslabijo sposobnost organizma za obvladovanje stresa. Tako nastane začarani krog, stres zmanjšuje raven magnezija, njegovo pomanjkanje pa povečuje občutljivost na stres. Zadostna preskrbljenost z magnezijem zato pomembno prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in boljšemu odzivu telesa na vsakodnevne obremenitve.
Največ ljudi posega po magneziju zaradi težav s spanjem. Mineral namreč sodeluje pri uravnavanju živčnega sistema, pomaga zmanjševati mišično napetost in podpira nastajanje ter delovanje melatonina, hormona, ki uravnava cikel spanja in budnosti. Njegovi učinki so praviloma najbolj izraziti pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje magnezija ali katerih nespečnost je povezana s stresom. Čeprav magnezij ni čudežno zdravilo za nespečnost, lahko pri številnih ljudeh prispeva k hitrejšemu uspavanju in mirnejšemu spancu.
Manj znana, vendar zelo pomembna naloga magnezija je podpora srčno-žilnemu sistemu. Mineral sodeluje pri prenosu električnih signalov, ki uravnavajo srčni utrip, omogoča pravilno krčenje in sproščanje srčne mišice ter prispeva k normalnemu delovanju krvnih žil. Ker spodbuja sproščanje žilnih sten in pomaga uravnavati njihov tonus, ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravega krvnega tlaka.
Magnezij sodeluje pri več kot 300 encimskih reakcijah, številne med njimi pa so neposredno povezane s proizvodnjo energije. Pomemben je za glikolizo, proces, pri katerem telo iz glukoze pridobiva energijo, ter za nastajanje adenozin trifosfata (ATP), molekule, ki predstavlja glavni vir energije za skoraj vse celice v telesu. Dolgotrajno pomanjkanje magnezija se zato pogosto kaže kot utrujenost, slabše okrevanje po telesnem naporu, zmanjšana telesna zmogljivost in motnje pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Na pomanjkanje lahko opozarjajo:
Če simptomi trajajo dlje časa ali so izraziti, je priporočljiv posvet z zdravnikom. Prav tako z jemanjem prehranskih dopolnil ni smiselno pretiravati, saj lahko previsoki odmerki povzročijo prebavne težave, predvsem drisko.
Magnezij je eden ključnih mineralov za normalno delovanje organizma. Sodeluje pri delovanju mišic, živčevja, srca, presnove in kostnega sistema ter pomaga telesu pri prilagajanju na vsakodnevne telesne in psihične obremenitve.
Najboljši vir magnezija ostaja uravnotežena prehrana, prehranska dopolnila pa so lahko koristna predvsem pri ljudeh z dokazanim pomanjkanjem ali povečano potrebo po tem pomembnem mineralu.