Alergije v odrasli dobi: zakaj nastanejo, ali so nevarnejše in kako jih učinkovito obvladati

Alergije niso le težava otrok, razvijejo se lahko tudi v odrasli dobi, pogosto povsem nepričakovano. Strokovnjaki opozarjajo, da so simptomi sezonskih alergij pri odraslih pogosto dolgotrajnejši in izrazitejši kot pri navadnem prehladu, najpogosteje pa se pojavljajo spomladi, poleti in jeseni.

Na tveganje za razvoj alergij vplivajo številni dejavniki, med drugim spremembe življenjskega sloga, genetika in proces staranja.

Alergije se lahko pojavijo kadar koli v življenju

Čeprav mnogi alergij v otroštvu niso imeli, to ne pomeni, da se ne morejo razviti kasneje. Imunski sistem lahko kadarkoli začne pretirano reagirati na sicer neškodljive snovi, kot so cvetni prah, plesni ali drugi alergeni.

Po ocenah približno četrtina odraslih trpi za sezonskimi alergijami, pri čemer so nekoliko bolj dovzetne ženske. Sprememba okolja, nov hobi ali genetska predispozicija lahko sprožijo alergijsko reakcijo, ki je telo prej ni poznalo.

Kaj povzroča alergije v odrasli dobi?

Alergijska reakcija nastane, ko telo napačno prepozna neškodljivo snov kot grožnjo. Ob vdihu alergena, na primer cvetnega prahu, imunski sistem sproži tvorbo protiteles, ki spodbudijo sproščanje histamina, snovi, odgovorne za večino alergijskih simptomov.

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:

Sprememba okolja: selitev na območje z drugačno vegetacijo ali prisotnostjo plesni

Nove aktivnosti: denimo vrtnarjenje ali druge dejavnosti na prostem

Genetika: dedna nagnjenost k alergijam, tudi če jih v otroštvu ni bilo

Zgodovina alergijskih bolezni: t. i. atopijski marš, ki se lahko začne z ekcemom, nadaljuje z alergijami na hrano in razvije v seneni nahod ali astmo

Kdaj so sezonske alergije najpogostejše?

Sezonske alergije se najpogosteje pojavljajo spomladi, poleti in jeseni, ko je v zraku več cvetnega prahu in plesni. Raziskave kažejo, da se zaradi podnebnih sprememb sezona alergij podaljšuje, kar pomeni več težav za alergike.

Na koncentracijo alergenov v zraku vplivajo:

• Temperatura: hladne noči in topli dnevi spodbujajo sproščanje cvetnega prahu
• Del dneva: najvišje koncentracije so običajno zjutraj
• Vlažnost: toplo in vlažno vreme spodbuja rast plesni
• Veter: raznaša cvetni prah na večje razdalje

Najpogostejši alergeni

Pri odraslih so najpogostejše alergije na cvetni prah in plesni. Vrsta alergena je odvisna od letnega časa in geografskega območja.

Spomladi prevladuje cvetni prah dreves, kot so:

• breza
• hrast
• javor

Simptomi: kako ločiti alergijo od prehlada?

Simptomi sezonskih alergij so podobni prehladu, vendar trajajo bistveno dlje, pogosto več tednov.

Najpogostejši znaki so:

• kihanje
• izcedek iz nosu ali zamašen nos s prozornim izločkom
• srbenje nosu in grla
• srbeče, rdeče in solzne oči
• srbenje kože
• občutek sluzi v žrelu (postnazalno zatekanje)
• kašelj
• temni kolobarji pod očmi

Pri osebah z astmo lahko alergije sprožijo tudi:

• piskanje v pljučih
• težko dihanje
• kašelj

Sezonske alergije običajno niso smrtno nevarne. Vendar pa lahko nekatere druge alergije, na primer na hrano ali zdravila, povzročijo anafilaksijo, resno in nujno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Kako obvladovati alergije?

Zdravnik lahko alergije pogosto prepozna že na podlagi simptomov, diagnozo pa potrdi s kožnimi ali krvnimi testi. Zdravljenje vključuje spremembe življenjskega sloga, zdravila in v nekaterih primerih imunoterapijo.

Spremembe življenjskega sloga

• izogibanje alergenom in spremljanje koncentracije cvetnega prahu
• zadrževanje v zaprtih prostorih ob visokih vrednostih alergenov
• uporaba zaščitnih mask in očal na prostem
• prhanje po prihodu od zunaj
• izpiranje nosu s fiziološko raztopino

Zdravila brez recepta

• kortikosteroidni pršila za nos za zmanjšanje vnetja
• antihistaminiki za lajšanje srbenja, kihanja in solzenja oči
• pršila s kromolinom, ki preprečujejo sproščanje histamina

Imunoterapija

Pri tej metodi pacient prejema majhne količine alergena, s čimer se telo postopoma privaja nanj. Terapija poteka pod zdravniškim nadzorom, saj obstaja tveganje za resne reakcije.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Večina alergij v odrasli dobi je blaga in obvladljiva. Če pa simptomi postanejo izraziti ali moteči, je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Nujno medicinsko pomoč je treba poiskati ob znakih anafilaksije, kot so:

• težave z dihanjem ali požiranjem
• bolečina v prsih
• otekanje ustnic ali jezika
• omotica ali izguba zavesti
• bruhanje ali driska

Alergije v odrasli dobi niso redkost, zato jih ne gre podcenjevati. Ključno je pravočasno prepoznavanje simptomov, izbira ustreznega zdravljenja ter prilagoditev življenjskega sloga. S pravilnim pristopom je mogoče simptome uspešno nadzorovati in ohraniti kakovost življenja.