
Galerija

Se vam je že zgodilo, da ste bili popolnoma izčrpani, a kljub temu niste mogli zaspati? Čeprav se sliši nelogično, je takšno stanje pogostejše, kot si mislimo. Občutek skrajne utrujenosti lahko namreč paradoksalno oteži spanje.
Gre za pojav, ki se pogosto opisuje kot preutrujenost, stanje, ko um in telo nista usklajena. Možgani so mentalno izžeti, telo pa še ni pripravljeno na spanje. Tu je ključna razlika med utrujenostjo, ki je telesna, in zaspanostjo, ki pomeni nezmožnost ostati buden.
Hiter tempo sodobnega življenja pogosto pomeni, da izčrpamo mentalno energijo, telesa pa pri tem ne obremenimo dovolj. Posledica je stanje, ko smo hkrati utrujeni in notranje vznemirjeni. Telo ostaja v pripravljenosti, živčni sistem pa ne »preklopi v način« za počitek.
Takšno stanje otežuje sproščanje hormonov, ki so ključni za kakovosten spanec, predvsem melatonina. Namesto umiritve ostajamo v stanju napetosti, kar vodi v dolgotrajno obračanje po postelji in slabšo regeneracijo.
Čeprav se po stresnem dnevu zdi vadba zadnja stvar, ki bi si jo želeli, je zmerno gibanje lahko zelo koristno. Po psihično napornem dnevu telo pogosto še naprej proizvaja povečane količine adrenalina, kar zavira spanje.
Kratek, premišljen trening lahko pomaga uravnati raven stresnih hormonov in spodbuditi sproščanje adenozina, snovi, ki telesu sporoča, da je čas za počitek. Tako se izboljša naravni mehanizem uspavanja in delovanje spalnih hormonov.
Pomembno pa je, da z vadbo ne pretiravate. Preintenzivna telesna aktivnost lahko raven adrenalina še dodatno zviša. Priporočljive so enostavne vaje z lastno telesno težo ali lahkotno gibanje, ki spodbuja sprostitev, ne pa dodatnega stresa.
Čeprav se zdi, da alkohol pomaga pri sproščanju, ima lahko nasproten učinek na kakovost spanja. Res je, da lahko olajša uspavanje, vendar moti globoke faze spanca, ki so ključne za regeneracijo telesa in možganov.
Prav tako je pomembno, da se zaradi pomanjkanja spanca ne vznemirjamo dodatno. Skrb in panično razmišljanje o tem, da ne spimo dovolj, stanje le še poslabšata. Umiritev, zavestno sproščanje in sprejemanje trenutnega stanja pogosto vodijo do hitrejšega in globljega spanca.