
Galerija

Vročinski valovi povečujejo nevarnost dehidracije, na trgovskih policah pa je vse več napitkov, praškov in vrečk z elektroliti. Toda ali jih moramo v vročem vremenu res uživati? Strokovnjaki opozarjajo, da jih večina zdravih ljudi ne potrebuje, pomembne izjeme pa vendarle obstajajo.
Ko temperature poleti močno narastejo, se poveča tudi izguba tekočine zaradi potenja. Ob opozorilih, da moramo piti dovolj vode, se vse pogosteje pojavlja še nasvet, naj nadomestimo elektrolite. Na trgu je zato vse več izdelkov, ki obljubljajo učinkovitejšo hidracijo.
Toda za večino zdravih odraslih dodatni elektroliti niso nujni niti med vročinskim valom. Ključno je predvsem zadostno uživanje tekočine, pomembna pa je tudi uravnotežena prehrana.
Elektroliti so minerali z električnim nabojem, ki imajo v telesu pomembne naloge. Med najpomembnejšimi so natrij, klorid in kalij, med elektrolite pa uvrščamo tudi magnezij in kalcij. Pomagajo pri uravnavanju ravnovesja tekočin, delovanju živčevja in mišic ter številnih drugih procesih v telesu. Sestava komercialnih napitkov in pripravkov z elektroliti se lahko precej razlikuje. Nekateri poleg mineralov vsebujejo tudi glukozo oziroma sladkor.
V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za različne izdelke, povezane z zdravim življenjskim slogom. Hkrati se je povečalo tudi zanimanje za vzdržljivostne in intenzivne športe, pri katerih se lahko zaradi močnega potenja izgubi precej tekočine in mineralov. Elektrolitni napitki so zato postali priljubljeni predvsem med športniki in rekreativci. Toda njihova priljubljenost še ne pomeni, da jih potrebuje vsak človek, ki se poleti poti.
Ena od pomembnih nalog elektrolitov je sodelovanje pri zadrževanju tekočine v telesu. Natrij in glukoza se v črevesju absorbirata skupaj in pri tem pomagata pri učinkovitejšem vsrkavanju vode. To je posebej pomembno pri večjih izgubah tekočine, na primer ob dolgotrajnem intenzivnem telesnem naporu, močnem potenju ali nekaterih bolezenskih stanjih. Elektrolitni pripravki zato niso čudežno sredstvo za hidracijo. Njihova glavna prednost je, da lahko v določenih okoliščinah pomagajo telesu učinkoviteje nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale.
Za večino zdravih odraslih ne. Če se človek v vročem vremenu ne poti pretirano in normalno uživa uravnoteženo prehrano, dodatni elektroliti praviloma niso potrebni. Velik del mineralov namreč dobimo že s hrano. Posebej pomemben je natrij, saj ga v običajni prehrani pogosto zaužijemo celo preveč. Zato dodajanje elektrolitov ni samodejno koristno samo zato, ker je zunaj vroče.
Večjo potrebo po nadomeščanju elektrolitov imajo lahko ljudje, ki se zaradi dela ali telesne dejavnosti zelo močno potijo. To velja na primer za fizične delavce, ki so dalj časa izpostavljeni visokim temperaturam, ter športnike in rekreativce pri dolgotrajni vadbi v vročini. Pri intenzivni telesni dejavnosti, ki traja več kot približno eno uro, lahko izguba tekočine in elektrolitov s potom postane precejšnja. V takšnih okoliščinah je njihovo nadomeščanje lahko smiselno. Pri vadbi, krajši od ene ure, je pri večini zdravih ljudi ob normalni prehrani običajno dovolj voda.
Elektroliti imajo pomembno vlogo tudi pri nadomeščanju tekočine ob bruhanju ali driski. V takšnih primerih so primerne predvsem ustrezno pripravljene oralne rehidracijske raztopine, saj vsebujejo natančno določeno razmerje elektrolitov in glukoze.
Dodatno uživanje elektrolitov ni primerno za vsakogar. Previdni morajo biti predvsem ljudje z nekaterimi boleznimi srca ali ledvic ter tisti, ki jim je zdravnik zaradi zdravstvenega stanja priporočil prehrano z manj soli. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na ravnovesje tekočin in elektrolitov. Zato se je pri kroničnih boleznih ali rednem jemanju zdravil pred uporabo koncentriranih elektrolitnih pripravkov smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Pijte dovolj tekočine
Za večino odraslih je primeren dnevni vnos približno 1,5 do 2 litra tekočine, vendar se potrebe v vročem vremenu povečajo. Ob zelo visokih temperaturah, večji telesni dejavnosti in močnem potenju je lahko potrebne tudi več tekočine. Dober pokazatelj je že občutek žeje. Ko postanemo žejni, telo sporoča, da potrebuje tekočino. Pri dolgotrajnem bivanju na vročini pa ni dobro čakati, da že nastopi izrazita žeja.
Izbirajte živila z veliko vode
K hidraciji ne prispevajo samo pijače. Veliko vode vsebujejo sadje, zelenjava, solate in juhe. V vročih dneh so zato lahki obroki z veliko sadja in zelenjave dobra izbira.
Ne pozabite na kalij, magnezij in kalcij
Minerale, ki jih izgubljamo s potenjem, lahko v precejšnji meri dobimo tudi s kakovostno prehrano. Banane, krompir in brokoli so denimo dobri viri kalija, špinača in bučna semena vsebujejo veliko magnezija, jogurt in tofu pa sta vira kalcija. Uravnotežena prehrana je zato pomemben del hidracije tudi v vročem vremenu.
Omejite alkohol
Alkohol lahko poveča izgubo tekočine in zato v času velike vročine ni najboljša izbira za odžejanje. Če uživate alkoholne pijače, je pomembno, da hkrati poskrbite za zadosten vnos vode.
Spremljajte barvo urina
Barva urina je lahko preprost, vendar ne popoln pokazatelj hidracije. Svetlejši urin je običajno povezan z zadostnim vnosom tekočine, medtem ko zelo temen in koncentriran urin lahko opozarja na pomanjkanje tekočine.
Pri izraziti dehidraciji se lahko pojavijo omotica, vrtoglavica, zaspanost, izrazita utrujenost, hitro bitje srca ter zelo malo urina ali popolna odsotnost uriniranja. Posebej nevarna je zmedenost. Če se pojavijo takšni znaki, ne gre več zgolj za običajno žejo, temveč za stanje, ki zahteva hitro zdravniško oceno.
Za večino zdravih Slovencev bo tudi med vročinskim valom najpomembnejša preprosta kombinacija: dovolj vode, lahka in uravnotežena prehrana ter izogibanje pretirani telesni obremenitvi v največji vročini. Elektrolitni napitki so lahko koristni v posebnih okoliščinah, niso pa obvezna poletna rutina za vsakogar.