Ali res potrebujemo prehranske dodatke? Strokovnjaki razkrivajo, kdaj so ti sploh smiselni

Industrija nas prepričuje, da je sodobna hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, osiromašena hranil in da so prehranski dodatki nujni, če želimo ostati zdravi in vitalni.

A je temu res tako, še posebej pri rekreativnih športnikih?

Dopolnila niso čarobna rešitev

Raziskava, v kateri so primerjali prehranske navade slovenskih rekreativnih športnikov in neaktivnega dela prebivalstva, je pokazala presenetljiv trend: tudi tisti, ki ne telovadijo, pogosto posegajo po prehranskih dopolnilih, in to iz podobnih razlogov kot športniki.

Obe skupini pa imata skupno težavo, večina nima izdelanega jasnega sistema glede izbire dopolnil, temveč sledi oglasom in trenutnim trendom.

Strokovnjaki opozarjajo, da takšen pristop ni pravilen. Uporaba dopolnil bi morala temeljiti na potrebah posameznika, ne pa na marketinških obljubah.

Ali jih rekreativni športnik sploh potrebuje?

Odgovor je preprost: če je osnovna prehrana kakovostna, uravnotežena in prilagojena stopnji telesne aktivnosti, prehranska dopolnila večinoma niso potrebna. Telo namreč večino hranil dobi iz naravne hrane, le redko pa je treba poseči po dodatkih.

Pri zmerni telesni aktivnosti zadostuje le nekoliko povečan vnos hrane in tekočine. Znanstvene raziskave pa vseeno kažejo, da večini populacije, tudi Slovencem, pogosto primanjkuje vitamina D in maščobnih kislin omega-3.

Ker teh hranil v običajni prehrani pogosto primanjkuje, lahko občasno dopolnjevanje koristi, tako rekreativcem kot tudi neaktivnim posameznikom.

Vse druge dodatke, kot so beljakovinski praški, aminokisline ali različni »fat burnerji«, pa je smiselno uporabljati le po posvetu s strokovnjakom in le, če prehrana res ne zadostuje potrebam telesa.

Industrija in »popolna prehrana«

Proizvajalci prehranskih dopolnil radi poudarjajo, da je sodobna prehrana osiromašena zaradi industrijske pridelave in predelave hrane. Deloma to drži, toda tudi brez dodatkov lahko izboljšamo svojo prehrano.

Če se odločimo za lokalno pridelana živila, s tem povečamo hranilno vrednost jedi in hkrati podpremo slovenske pridelovalce. Sveža, sezonska hrana je še vedno najboljša »naravna dopolnitev«.

Funkcionalna živila – prihodnost prehrane?

Zadnja leta je vedno več pozornosti, namenjene funkcionalnim živilom, hrani, ki ne vsebuje le osnovnih hranil, ampak tudi snovi z dokazanimi pozitivnimi učinki na zdravje. To so izdelki, obogateni s kalcijem, vitamini, antioksidanti in drugimi koristnimi snovmi.

Posebno poglavje pa predstavljajo probiotiki in prebiotiki, ki vplivajo na ravnovesje črevesne mikroflore. Znanstveniki ugotavljajo, da zdravo črevo ne vpliva le na prebavo, temveč tudi na imunski sistem, hormone, celo na razpoloženje in presnovo.

Nedavna avstralska raziskava je denimo pokazala, da imajo rekreativni športniki, ki redno uživajo probiotike, manj prehladnih obolenj.

Ključni nasvet: manj trženja, več znanosti

Rekreativni športnik, ki se prehranjuje raznoliko in uživa dovolj svežih živil, običajno ne potrebuje prehranskih dopolnil. Izjema so le vitamin D in omega-3 maščobne kisline, in to predvsem v zimskih mesecih.

Vse drugo naj temelji na strokovnem posvetu, ne na oglasih. Prehrana naj bo osnova, dopolnila pa le podpora, ne obratno.