Aspirin kot orožje proti raku? Raziskave razkrivajo presenetljive učinke starega zdravila

Zdravilo, staro več kot 4.000 let, ki ga večina pozna kot sredstvo proti bolečinam, bi lahko, imelo pomembno vlogo tudi pri preprečevanju raka. Novejše raziskave kažejo, da aspirin ne le zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih tumorjev, temveč lahko zavira tudi njihovo širjenje po telesu.

Preboj pri rizičnih bolnikih

Pomembne dokaze je prinesla študija, ki jo je vodil John Burn z Univerze v Newcastlu. Pri bolnikih z Lynchovim sindromom, genetsko motnjo, ki močno poveča tveganje za raka debelega črevesa, je redno jemanje aspirina tveganje za razvoj bolezni zmanjšalo za približno 50 odstotkov.

Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz drugih raziskav. Študija na skoraj 3.000 bolnikih na Karolinskem inštitutu je pokazala, da se je pri tistih, ki so po operaciji jemali aspirin, tveganje za ponovitev raka zmanjšalo za več kot polovico.

Zaradi teh rezultatov so nekatere države že prilagodile smernice zdravljenja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da mora biti jemanje aspirina vedno pod zdravniškim nadzorom.

Kako deluje?

Natančen mehanizem delovanja še ni povsem razjasnjen, vendar znanstveniki odkrivajo več možnih razlag. Aspirin zavira encim, ki spodbuja vnetne procese in nenadzorovano rast celic. Hkrati vpliva na strjevanje krvi, kar lahko pomaga imunskemu sistemu, da lažje prepozna in uniči rakave celice.

Raziskave, ki jih vodi Rahul Roychoudhuri na University of Cambridge, nakazujejo, da zdravilo zmanjšuje tudi sposobnost tumorjev, da se skrijejo pred imunskim sistemom.

Dolga zgodovina, nova uporaba

Učinkovine, podobne aspirinu, izvirajo iz vrbovega lubja, ki so ga uporabljale že stare civilizacije. Sodobna oblika zdravila se je razvila konec 19. stoletja, danes pa je eno najpogosteje uporabljenih zdravil na svetu. Poleg lajšanja bolečin in zniževanja tveganja za srčno-žilne bolezni se njegova vloga očitno širi tudi na področje onkologije.

Ni za vsakogar

Kljub obetavnim rezultatom strokovnjaki opozarjajo, da aspirin ni univerzalna rešitev. Lahko povzroči neželene učinke, kot so krvavitve ali želodčne težave, zato ga ne priporočajo za splošno preventivno uporabo pri zdravih ljudeh.

Kot poudarja Ruth Langley z University College London, so potrebne dodatne raziskave, da bi natančno določili, kdo ima od takšne terapije največ koristi.

Kaj to pomeni za posameznika?

Za ljudi z večjim tveganjem, na primer z genetskimi predispozicijami ali po zdravljenju raka debelega črevesa, bi lahko nizki odmerki aspirina predstavljali pomembno dopolnilo zdravljenju. Vendar strokovnjaki poudarjajo enotno priporočilo: o rednem jemanju aspirina se je vedno treba posvetovati z zdravnikom.

Raziskave se nadaljujejo, a že zdaj je jasno, da bi lahko staro zdravilo v prihodnosti dobilo povsem novo, življenjsko pomembno vlogo.