
Galerija

V Veliki Britaniji skoraj polovica odraslih redno posega po brezalkoholnem pivu, vinu in žganih pijačah, kaže poročilo Drink for Everyone 2025, ki ga je pripravila organizacija Club Soda, specializirana za ozaveščeno pitje.
Ponudba brezalkoholnih pijač se hitro širi, v spletni trgovini Ocado je denimo na voljo, kar 261 različnih »za odrasle« brezalkoholnih napitkov, več kot 1.400 britanskih pivovarn pa danes vari tudi brezalkoholna piva.
Znanstveno je že dolgo potrjeno, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju, negativno vpliva na delovanje možganov, jeter in presnove. A v zadnjem času se pojavljajo tudi opozorila, da utegnejo določene brezalkoholne alternative prav tako imeti negativne učinke, zlasti če jih uživamo redno in v večjih količinah.
Skupina raziskovalcev je v sveži študiji preučevala vpliv različnih vrst brezalkoholnega piva na jetra, raven glukoze, presnovo maščob in telesno sestavo pri 44 zdravih mladih moških.
Študija, ki je bila randomizirana, z enim raziskovalnim središčem in opravljena tako, da sodelujoči niso vedeli, kaj uživajo, je primerjala učinke treh vrst brezalkoholnega piva; pilsnerja, mešanega piva in pšeničnega piva.
Udeleženci so štiri tedne vsak dan zaužili 660 ml tekočine: vodo ali ena izmed treh vrst piva, glede na to, v katero skupino so bili razvrščeni. Raziskovalci so pred in po štirih tednih analizirali krvne in fekalne vzorce ter izmerili telesno sestavo in stanje jeter.
Moški, ki so uživali brezalkoholno pivo, zlasti mešano in pšenično, so imeli po štirih tednih višjo raven glukoze na tešče (sladkorja v krvi po vsaj osmih urah brez hrane) in povišano raven inzulina.
Povišan inzulin sam po sebi ni nujno slab, saj telo potrebuje ta hormon za uravnavanje krvnega sladkorja. A če je povišan predolgo, lahko prispeva k razvoju inzulinske rezistence, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih srčno-žilnih zapletov.
Med tremi vrstami piva se je pilsner izkazal kot nekoliko bolj »nedolžen«, tako pilsner kot voda sta namreč znižala raven holesterola in LDL (»slabega« holesterola), ne da bi pomembno vplivala na presnovo glukoze.
Raziskovalci so kot glavni razlog za negativne presnovne učinke izpostavili visoko vsebnost kalorij in sladkorja v nekaterih brezalkoholnih pivih. Čeprav pijača ne vsebuje etanola (alkohola), je v njej še vedno veliko sladkorja iz procesa fermentacije, ki ni bil pretvorjen v alkohol.
Tudi majhna količina preostalega alkohola (do 0,5 %), ki je dovoljena v brezalkoholnih pijačah, bi lahko imela določen učinek.
Čeprav se je pilsner odrezal nekoliko bolje, avtorji poudarjajo, da ni bilo posebnih koristi v primerjavi s tem, da piva sploh ne bi pili.
Pomembno je poudariti, da imajo številne druge brezalkoholne pijače (npr. gazirane pijače ali sladkani sokovi) prav tako veliko sladkorja in kalorij. Uživanje tovrstnih napitkov občasno in v zmernih količinah verjetno ne bo imelo resnih posledic za zdravje in enako velja tudi za brezalkoholno pivo.
Moški v raziskavi so dnevno popili dve brezalkoholni pivi, kar je več, kot večina ljudi običajno zaužije. Če torej brezalkoholno pivo spijete občasno ob žaru ali po športni aktivnosti, pretirana skrb ni potrebna.
Vseeno pa je za bolj ozaveščene potrošnike koristno vedeti, da so med posameznimi vrstami piva razlike. Če želite poseči po bolj nevtralni možnosti, se raje odločite za pilsner kot za mešano ali pšenično pivo.
Avtorji študije so sami priznali več omejitev, med drugim majhno število udeležencev in to, da so raziskovali le zelo specifično skupino (mladi, zdravi moški). Etika jim prav tako ni dopuščala, da bi vključili skupino, ki bi pila klasično alkoholno pivo, za primerjavo.
Dobra novica je, da zaradi porasta povpraševanja danes na trgu obstaja ogromno vrst brezalkoholnih piv, med njimi tudi takšna z nizko vsebnostjo sladkorja in kalorij. A kljub temu velja staro pravilo: zmernost tudi pri brezalkoholnih pijačah ni nikoli odveč.
Če ste pozorni na zdravje, ne bo škodilo, če občasno preverite etiketo in se odločite premišljeno.