
Galerija

Testenine imajo v Sloveniji posebno mesto na krožnikih, pa naj gre za hitro kosilo ali gurmansko večerjo. V zadnjih letih pa poleg klasičnih testenin vedno več zanimanja pritegne tudi brezglutenska različica.
Nekateri se zanjo odločajo zaradi celiakije, ali občutljivosti na gluten, drugi pa zgolj iščejo lažje in drugačne alternative.
A kakšne so pravzaprav razlike med navadnimi in brezglutenskimi testeninami?
V tem članku razkrivamo razlike v sestavinah, hranilni vrednosti, okusu in teksturi, da bo izbira testenin lažja ne glede na to, ali prisegate na tradicionalno »al dente« doživetje ali pa iščete nove brezglutenske okuse.
Klasične testenine nastajajo iz zdroba durum, trde pšenice, ki vsebuje gluten, beljakovino, ki daje testeninam elastičnost, obliko pri kuhanju in tisto prijetno čvrstost.
Brezglutenske testenine pa so odgovor na potrebe ljudi s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten. Namesto pšenice proizvajalci uporabljajo različne moke, kot so: koruzna, riževa, kvinojina, ajdova.
Ker gluten naravno skrbi za strukturo in prožnost testa, brezglutenske testenine pogosto vsebujejo naravne zgoščevalce (npr. rožičevo moko), da ohranijo čim bolj podobno teksturo klasičnim.
Na prvi pogled imata obe vrsti testenin podobno kalorično vrednost, približno 350–370 kalorij na 100 gramov. A razlike se pokažejo pri glikemičnem indeksu.
Brezglutenske testenine, predvsem tiste iz koruzne ali riževe moke, imajo pogosto višji glikemični indeks, kar pomeni hitrejši dvig krvnega sladkorja. To lahko vpliva na občutek sitosti in presnovo. Poleg tega vsebuje večina brezglutenskih različic manj vlaknin kot polnozrnata trda testenina.
Za ljubitelje testenin je ključnega pomena občutek v ustih. Klasične testenine iz durum, trdega zdroba so znane po čvrsti, elastični teksturi in tistem popolnem »al dente« ugrizu, ki ga tako cenijo Italijani in seveda Slovenci.
»Al dente« testenine (iz italijanščine: na zob).
To pomeni, da so testenine kuhane tako, da so:
Ko ugriznete vanje, čutite na zobeh – zato Italijani pravijo al dente.
Pri kuhanju to običajno pomeni, da testenine skuhate 1–2 minuti manj, kot piše na embalaži.
Brezglutenske testenine pa so občutljivejše, lahko se hitreje raztrgajo, postanejo gumijaste ali se lepijo, če jih ne skuhamo previdno. A dobra novica je, da so proizvajalci v zadnjih letih naredili velik korak naprej. S kombinacijo različnih mok in sodobnimi tehnologijami so brezglutenske testenine danes vse bolj podobne klasičnim, tako po okusu kot po teksturi.
Če nimate težav z glutenom, boste še vedno uživali v klasičnih durum, trdih testeninah, ki ostajajo kraljice med makaroni, špageti in peresniki. Če pa se glutenu izogibate, vam trg ponuja vedno bolj kakovostne in okusne brezglutenske alternative.
Najbolj pomembno je, da poznate razlike, tako boste testenine lahko izbrali glede na svoje zdravje, prehranske navade in seveda okusne želje.