Cimet ni le začimba: pet presenetljivih učinkov na zdravje, ki jih potrjujejo raziskave

Cimet ni le nepogrešljiva sestavina sladic in zimskih napitkov. Raziskave kažejo, da lahko ob zmernem uživanju pomaga uravnavati krvni sladkor, podpira zdravje srca, deluje kot močan antioksidant in celo prispeva k boljšemu delovanju možganov.

Cimet že stoletja velja za eno najbolj cenjenih začimb na svetu, v zadnjih letih pa vse več znanstvenih raziskav potrjuje tudi njegove možne koristi za zdravje. Za ugodne učinke so zaslužne naravne učinkovine, predvsem polifenoli in druge bioaktivne spojine.

Strokovnjaki poudarjajo, da cimet ni zdravilo, lahko pa kot del uravnotežene prehrane pozitivno vpliva na več pomembnih telesnih funkcij.

1. Pomaga uravnavati krvni sladkor

Največ dokazov obstaja za vpliv cimeta na uravnavanje krvnega sladkorja, zlasti pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Več raziskav je pokazalo, da lahko redno uživanje izboljša vrednosti krvnega sladkorja na tešče in dolgoročne kazalnike presnove glukoze.

Domnevajo, da nekatere spojine v cimetu posnemajo delovanje inzulina in tako izboljšajo izrabo glukoze v celicah.

2. Ugodno vpliva na srce in ožilje

Raziskave nakazujejo, da lahko cimet prispeva k znižanju ravni slabega holesterola (LDL), trigliceridov in krvnega tlaka. Koristi so bile najbolj izrazite pri ljudeh s presnovnimi motnjami.

Čeprav sam po sebi ne more preprečiti bolezni srca, je lahko koristen dodatek prehrani, bogati z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi živili in zdravimi maščobami.

3. Bogat vir antioksidantov

Cimet vsebuje veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Ta je povezan s staranjem organizma ter razvojem številnih kroničnih bolezni, med drugim srčno-žilnih bolezni in nekaterih vrst raka.

Največ koristi prinaša redno uživanje manjših količin kot del vsakodnevne prehrane.

4. Lahko pomaga pri nadzoru telesne teže

Čeprav cimet ni čudežno sredstvo za hujšanje, nekatere raziskave kažejo, da lahko vpliva na občutek sitosti in pomaga zmanjšati željo po sladkem. Poleg tega jedem doda naravno sladkast okus brez dodatnega sladkorja in kalorij.

Prav zato ga nutricionisti priporočajo kot zdravo alternativo sladkorju pri pripravi ovsenih kosmičev, jogurtov, smutijev ali sadja.

5. Obetavni rezultati tudi za možgane

Prve laboratorijske raziskave kažejo, da bi lahko nekatere učinkovine v cimetu pozitivno vplivale na spomin in zaščito živčnih celic. Vendar so bili dosedanji poskusi izvedeni predvsem na živalih, zato za dokončne zaključke pri ljudeh za zdaj še ni dovolj dokazov.

Kljub temu antioksidativni in protivnetni učinki cimeta lahko dolgoročno prispevajo tudi k zdravju možganov.

Kateri cimet izbrati?

Na trgu prevladujeta dve vrsti cimeta. Najpogostejši je kasija cimet, ki vsebuje več kumarina, snovi, ki lahko ob dolgotrajnem prekomernem uživanju poškoduje jetra. Za redno uporabo strokovnjaki priporočajo cejlonski cimet, ki vsebuje bistveno manj kumarina in velja za varnejšo izbiro.

Koliko cimeta je varno zaužiti?

Strokovnjaki svetujejo zmernost. Približno ena do dve čajni žlički dnevno običajno ne predstavljata težav za zdrave odrasle osebe. Pri večjih količinah, predvsem kasija cimeta, pa se lahko pojavijo neželeni učinki ali interakcije z nekaterimi zdravili, zlasti za zdravljenje sladkorne bolezni in zdravili, ki vplivajo na delovanje jeter.

Če redno jemljete zdravila ali razmišljate o prehranskih dopolnilih s cimetom, se pred tem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kako ga vključiti v prehrano?

• dodajte ga ovsenim kosmičem, jogurtu ali smutiju,
• uporabite ga pri pripravi enolončnic, juh ali pečene zelenjave,
• potresite ga po pečenih jabolkih, hruškah ali oreščkih.

Cimet sam po sebi ne bo odpravil zdravstvenih težav, lahko pa ob zdravem življenjskem slogu predstavlja okusen in koristen del vsakodnevne prehrane.