Dietna kola kot cigareta iz hladilnika? Kaj pitje teke pijače v resnici naredi telesu

Primerjava je duhovita, vendar odpira tudi resnejše vprašanje: ali lahko vsakodnevno pitje brezalkoholne pijače brez sladkorja telesu povzroča podobno škodo kot kajenje?

Dietna kola vsebuje kofein in umetna sladila, predvsem aspartam in acesulfam K. Zato se pogosto pojavljajo vprašanja o zasvojenosti, raku, vplivu na črevesni mikrobiom in zdravju zob. Znanstveni dokazi pa kažejo precej bolj zapleteno sliko, kot jo nakazujejo objave na družbenih omrežjih.

Ali lahko dietna kola povzroči odvisnost?

Dietna kola vsebuje kofein, približno 46 miligramov v 330-mililitrski pločevinki. Kofein je psihoaktivna snov, za katero je dobro dokazano, da lahko pri rednem uživanju povzroči telesno odvisnost.

Če človek po daljšem obdobju rednega uživanja kofein nenadoma opusti, se lahko pojavijo glavobol, utrujenost, razdražljivost in težave s koncentracijo. Simptomi odtegnitve so bili opaženi tudi pri ljudeh, ki so uživali približno 100 miligramov kofeina na dan, kar je nekaj več kot dve pločevinki takšne pijače. Vendar to še ne pomeni, da je dietna kola zasvojljiva na enak način kot cigarete.

Pri kofeinu lahko nastane telesna odvisnost, pri nekaterih ljudeh pa tudi problematičen vzorec uživanja. Toda učinki in tveganje za kompulzivno uporabo so v primerjavi z nikotinom bistveno drugačni.

Pomembna je tudi navada. Hladna pločevinka, sladek okus, značilen zvok odpiranja in občutek osvežitve lahko postanejo del vsakodnevnega rituala. Če človek prijetno izkušnjo dovolj pogosto povezuje z določenim časom, krajem ali čustvenim stanjem, se lahko oblikuje zelo močna navada, tudi brez klasične kemične odvisnosti.

Ali dietna kola povečuje tveganje za raka?

Tu se začne bolj zapleten del zgodbe. Dietna kola vsebuje aspartam in acesulfam K. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je leta 2023 aspartam uvrstila med snovi, ki so »morda rakotvorne za ljudi«. To pa ne pomeni, da je bilo ugotovljeno, da običajno uživanje aspartama povzroča raka.

IARC je ocenjevala predvsem nevarnost, torej ali lahko določena snov pod določenimi pogoji predstavlja rakotvorno tveganje. To ni enako oceni dejanskega tveganja pri količinah, ki jih ljudje običajno zaužijejo. Skupni strokovni odbor FAO in WHO za aditive v živilih je hkrati pregledal razpoložljive dokaze in ocenil, da ni prepričljivega razloga za znižanje sprejemljivega dnevnega vnosa aspartama, ki ostaja pri 40 miligramih na kilogram telesne mase.

Svetovna zdravstvena organizacija je za 70-kilogramskega odraslega ocenila, da bi moral za preseganje te meje vsak dan zaužiti približno 9 do 14 pločevink brezalkoholne pijače z aspartamom, odvisno od vsebnosti sladila v izdelku. To seveda ne pomeni, da je aspartam dokazano popolnoma neškodljiv. Znanost pri dolgoročnih učinkih pogosto ne more ponuditi absolutne gotovosti. Pomeni pa, da dokazi o rakotvornosti niso dovolj močni, da bi sedanje dovoljene ravni izpostavljenosti veljale za nesprejemljive.

Pri cigaretah je položaj povsem drugačen. Za tobačne izdelke ni določene varne ravni kajenja. Kajenje vpliva na skoraj vse organe v telesu in je povezano z več kot 20 vrstami oziroma podvrstami raka. Zato dietne kokakole in cigaret z vidika tveganja za zdravje ni mogoče obravnavati kot neposredno primerljiva izdelka.

Kaj pa črevesni mikrobiom?

Umetna sladila so v zadnjih letih postala predmet številnih raziskav o črevesnem mikrobiomu. Pogosto lahko slišimo trditve, da »uničujejo dobre bakterije v črevesju«, vendar so znanstveni dokazi precej bolj zapleteni. Randomizirana raziskava iz leta 2022 je pokazala, da so nekatera umetna sladila vplivala na črevesni in ustni mikrobiom. Vendar se je učinek razlikoval glede na uporabljeno sladilo in posameznika. Pomembne spremembe so bile ugotovljene predvsem pri saharinu in sukralozi, ne pa pri aspartamu.

Druga raziskava pri ljudeh, ki je preučevala realne količine aspartama in sukraloze, po dveh tednih ni ugotovila pomembnih sprememb v glavnih skupinah črevesnih bakterij ali tvorbi kratkoverižnih maščobnih kislin. To pomeni, da lahko umetna sladila vplivajo na mikrobiom, vendar sama sprememba še ne pomeni, da je mikrobiom zaradi tega poškodovan.

Raziskovalci še vedno ugotavljajo, kaj številne spremembe v sestavi mikrobioma pomenijo za dolgoročno zdravje. Trditev, da se je zaradi določene snovi spremenila sestava bakterij, zato ni mogoče avtomatično enačiti s trditvijo, da je bila zaradi tega povzročena škoda.

Največ težav imajo lahko zobje

Čeprav dietna kola ne vsebuje sladkorja, to še ne pomeni, da je prijazna do zob. Pijača vsebuje fosforno in citronsko kislino. Pogosto uživanje kislih gaziranih pijač lahko povzroči erozijo zobne sklenine tudi takrat, ko v pijači ni sladkorja.

Gre za drugačen proces kot pri klasičnem zobnem kariesu, ki je močno povezan s sladkorji in bakterijsko presnovo v ustih. Za zobe pa je pogosta izpostavljenost kislinam v vsakem primeru neugodna. Posebej problematično je počasno srkanje pijače več ur, saj so zobje tako dalj časa izpostavljeni kislemu okolju. Če človek takšne pijače ne želi povsem opustiti, je smiselno zmanjšati pogostost uživanja, jo piti predvsem ob obroku, je ne zadrževati v ustih in po pitju usta sprati z vodo.

Je torej dietna kola res »cigareta iz hladilnika«?

Kot spletni vzdevek je primerjava duhovita. Z vidika kemije in zdravstvenih tveganj pa ni ustrezna. Dietna kola ni voda in tudi vsakodnevno pitje velikih količin ni dobra navada. Če nekdo vsak dan zaužije več litrov, zaradi kofeina slabše spi, ob opustitvi doživlja glavobole ali pa so njegovi zobje ves dan izpostavljeni kislinam, je smiselno razmisliti o zmanjšanju vnosa.

Ob tem ostajajo legitimna znanstvena vprašanja o umetnih sladilih, črevesnem mikrobiomu in njihovih dolgoročnih učinkih, ki jih raziskovalci še proučujejo. Toda primerjava s cigaretami je z vidika razpoložljivih dokazov pretirana. Za kajenje obstajajo zelo močni dokazi o povezavi z rakom, boleznimi srca in ožilja, boleznimi dihal ter prezgodnjo smrtjo. Po podatkih WHO tobak vsako leto povzroči več kot sedem milijonov smrti po svetu.

Za dietne brezalkoholne pijače nimamo niti približno primerljivega obsega dokazov o tako hudih zdravstvenih posledicah. »Cigareta iz hladilnika« je zato lahko zabaven spletni izraz. Ne bi pa smel postati nadomestilo za dejansko ocenjevanje zdravstvenih tveganj.