Dolgoročna raziskava razkriva, katero mleko bolj obremenjuje srce

Nova obsežna dolgoročna raziskava, ki temelji na več desetletjih podatkov, ponuja jasnejši odgovor in ta je pomemben tudi za slovenske potrošnike, kjer je mleko še vedno pomemben del vsakodnevne prehrane.

Kaj kažejo dolgoročni podatki

Raziskovalci so analizirali podatke velike skupine prebivalcev, ki so jih spremljali več kot tri desetletja. Osredotočili so se na povezavo med uživanjem mleka, predvsem polnomastnega in manj mastnega, ter tveganjem za bolezni srca in ožilja ter splošno umrljivost, so zapisali na spletni strani ajcn.nutrition.org.

Rezultati so pokazali, da je visok skupni vnos mleka povezan z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt, še posebej zaradi bolezni srca in ožilja. Ključna razlika pa se je pokazala med vrstami mleka: polnomastno mleko je bilo povezano z večjim tveganjem, medtem ko pri manj mastnem mleku takšne povezave niso zaznali.

Zakaj je vrsta mleka pomembna

V preteklosti so številni ljudje doma uporabljali kombinacijo polnomastnega in posnetega mleka, kar je odražalo prehranske navade pred razširitvijo delno posnetega mleka. Raziskovalci so te podatke ustrezno prilagodili, da so lahko natančneje ocenili dolgoročne učinke posameznih vrst mleka.

Že dolgo je znano, da nasičene maščobe vplivajo na zviševanje ravni »slabega« holesterola (LDL), ki je eden glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca. Prav mlečne maščobe so pogosto v središču razprav, ali so res tako škodljive ali pa manj problematične kot nasičene maščobe iz drugih virov.

Rezultati, ki jih ni mogoče prezreti

V raziskavi je sodelovalo skoraj 74.000 odraslih oseb, povprečno starih okoli 40 let ob začetku spremljanja. V več kot 30 letih so zabeležili več kot 26.000 smrti, od tega skoraj 9.000 zaradi bolezni srca in ožilja.

Udeleženci, ki so spadali med največje porabnike mleka, so imeli:

• 22-% večje tveganje za smrt iz vseh vzrokov,
• 12-% večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja
• v primerjavi z osebami, ki so mleko uživale najmanj.

Podrobnejša analiza je pokazala, da je to povečano tveganje skoraj v celoti povezano s polnomastnim mlekom. Pri osebah, ki so ga uživale največ, je bilo tveganje za smrt zaradi vseh vzrokov in srčno-žilnih bolezni statistično značilno višje. Nasprotno pa uživanje manj mastnega mleka ni bilo povezano s povečanim tveganjem.

Manj mastno mleko kot varnejša izbira

Ko so raziskovalci neposredno primerjali obe vrsti mleka pri enaki skupni količini zaužitega mleka, so ugotovili, da je bilo uživanje manj mastnega mleka povezano z:

• 7 do 11-% nižjim tveganjem za smrt,
• nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni
• v primerjavi s polnomastnim mlekom.

Pozitivni učinki manj mastnega mleka so bili izrazitejši pri ženskah in pri osebah z normalno telesno težo.

Kaj to pomeni za slovenske potrošnike

Čeprav raziskava temelji na podatkih iz severne Evrope, so ugotovitve zelo relevantne tudi za Slovenijo, kjer je poraba mleka tradicionalno visoka. Rezultati podpirajo dolgoletna prehranska priporočila, ki svetujejo zmernost pri uživanju nasičenih maščob in izbiro manj mastnih mlečnih izdelkov.

Polnomastno mleko ni nujno prepovedano živilo, vendar dolgoročni podatki kažejo, da je njegova redna in obilna uporaba lahko povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in prezgodnjo smrt. Manj mastno mleko se kaže kot varnejša izbira, zlasti v okviru uravnotežene prehrane in zdravega življenjskega sloga.