
Galerija

Mnogi kupci danes posegajo po dražjih vrstah kruha, saj verjamejo, da so kisli kruh, rženi hlebci in polnozrnate štruce bolj zdrava izbira od običajnega belega kruha. A strokovnjaki opozarjajo, da videz, visoka cena in privlačne oznake na embalaži še ne pomenijo nujno bolj kakovostnega izdelka.
Osnovni kruh je mogoče pripraviti zgolj iz moke, vode in soli. Toda sodobni industrijski kruhi pogosto vsebujejo še vrsto dodatkov, kot so emulgatorji, sredstva za vzhajanje in različni izboljševalci. Prav ti kruhu zagotavljajo mehko teksturo in daljši rok trajanja, hkrati pa vzbujajo vse več skrbi zaradi možnega vpliva na zdravje.
Raziskave kažejo, da lahko nekateri emulgatorji porušijo ravnovesje črevesnega mikrobioma, zato vse več ljudi išče bolj naravne alternative.
Kupci pogosto domnevajo, da je temnejši kruh samodejno bolj zdrav, vendar to ne drži vedno. Nekateri proizvajalci kruh dodatno obarvajo s karameliziranim sladkorjem ali melaso, da deluje bolj polnozrnat, kot v resnici je.
Težavo predstavlja tudi dejstvo, da lahko proizvajalci v polnozrnat kruh dodajajo druge vrste moke, sojino moko ali močno predelan gluten, s čimer zmanjšajo delež dejanske polnozrnate moke.
Strokovnjaki zato svetujejo, da kupci vedno preverijo seznam sestavin. Bolj zdrava izbira je kruh s čim manj sestavinami in z visokim deležem polnovrednih žit.
Polnozrnata žita vsebujejo otrobe, kalček in jedro zrna, zato imajo več vlaknin, beljakovin, vitaminov in mineralov kot beli kruh, pri katerem ostane le škrobni del zrna.
V zadnjih letih je zelo priljubljen tudi kruh z drožmi oziroma kisli kruh. Toda strokovnjaki opozarjajo, da vsi izdelki z oznako »sourdough« niso pripravljeni po tradicionalnem postopku fermentacije.
Pravi kruh z drožmi nastane s pomočjo fermentirane mešanice moke in vode, imenovane droži, v kateri se naravno razvijejo mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke. Prav te omogočajo vzhajanje testa ter kruhu dajejo značilen okus, aromo in teksturo.
Veliko industrijskih izdelkov pa vsebuje običajen pekovski kvas, kemična sredstva za vzhajanje in dodatke, čeprav se prodajajo kot kisli kruh. Takšni izdelki nimajo vseh koristi tradicionalno fermentiranega kruha.
Pravi kruh z drožmi lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, počasnejši prebavi in daljšem občutku sitosti. Strokovnjaki svetujejo, naj kupci preverijo seznam sestavin: če vsebuje pekovski kvas, kemične dodatke ali številne aditive, ne gre za tradicionalni kruh z drožmi.
Rženi kruh je pogosto med najbolj priporočljivimi vrstami kruha, saj vsebuje veliko prehranskih vlaknin. Ena rezina lahko vsebuje tudi do sedem gramov vlaknin, ki prispevajo k boljšemu delovanju prebave.
Raziskave rženi kruh povezujejo z boljšim uravnavanjem krvnega sladkorja in holesterola, boljšim občutkom sitosti ter manj težavami z zaprtjem.
A tudi pri rženem kruhu previdnost ni odveč. Nekateri izdelki vsebujejo le majhen delež ržene moke, čeprav so predstavljeni kot rženi kruh. Bolj kakovostni izdelki naj bi vsebovali vsaj polovico ržene moke.
Prehranski strokovnjaki priporočajo kruh iz polnovrednih žit in s čim krajšim seznamom sestavin. Dobra izbira so:
Pomembna je tudi raznolikost prehrane. Poleg kruha je priporočljivo uživati še druge vire polnovrednih žit, kot so ovseni kosmiči, rjavi riž, polnozrnate testenine in pokovka.
Strokovnjaki priporočajo vsaj tri porcije polnovrednih žit dnevno, pri čemer lahko dve rezini polnozrnatega kruha predstavljata eno od teh porcij.