Dve življenjski navadi, ki lahko povečata tveganje za raka dojk

Raziskovalci so ugotovili, da so ženske, ki so po 20. letu starosti občutno pridobile telesno težo in prvega otroka rodile po 30. letu ali pa sploh niso rodile skoraj trikrat bolj dovzetne za razvoj raka dojk. Povečano tveganje so primerjali z ženskami, ki so rodile prej in so hkrati ohranjale stabilno telesno težo.

Študijo so predstavili na European Congress on Obesity v Malagi, kjer so raziskovalci opozorili na prepletanje dveh pomembnih trendov.

Vodja raziskave Lee Malcomson z University of Manchester je poudaril, da se je v zadnjem desetletju v Združenem kraljestvu močno povečal delež žensk s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Hkrati se v zadnjih 50 letih vse več žensk odloča za materinstvo v kasnejšem življenjskem obdobju.

Ob tem število diagnoz raka dojk med ženskami dosega zgodovinsko najvišje ravni.

»Več informacij o tem, kako starost ob prvem porodu in pridobivanje telesne teže vplivata na tveganje za raka dojk, bi nam omogočilo natančneje določiti, kdo je najbolj ogrožen, ter temu ustrezno prilagoditi priporočila glede življenjskega sloga,« je dejal Malcomson.

Analiza skoraj 50.000 žensk

V raziskavi so Malcomson in sodelavci analizirali podatke 48.417 žensk s povprečno starostjo 57 let, katerih indeks telesne mase je v povprečju znašal 26,3, kar spada v razpon prekomerne telesne teže.

Udeleženke so razdelili glede na starost ob prvi nosečnosti: na tiste, ki so prvič zanosile pred 30. letom, po 30. letu ali pa sploh niso rodile. Ob tem so analizirali tudi povečanje telesne teže v odrasli dobi.

Povečanje telesne mase so izračunali tako, da so ženske navedle svojo težo pri 20 letih, raziskovalci pa so jo primerjali z njihovo trenutno težo.

Ženske so spremljali povprečno 6,4 leta, v tem času pa je 1702 udeleženk zbolelo za rakom dojk.

Zgodnje materinstvo zaščitno, a ne dovolj

Rezultati so pokazali, da so ženske, ki so prvič rodile pred 30. letom, v odrasli dobi sicer pridobile več telesne teže kot tiste s kasnejšim materinstvom, v povprečju 0,21 kilograma več za vsako leto.

Zgodnja prva nosečnost se je izkazala kot zaščitni dejavnik pred rakom dojk po menopavzi, kar potrjuje tudi prejšnje raziskave. Po drugi strani pa povečanje telesne teže tveganje povečuje, kar je prav tako že znano.

Kljub temu pa raziskava ni našla dokazov, da bi zgodnje materinstvo lahko izničilo povečano tveganje, povezano z večjim pridobivanjem telesne teže.

Tveganje skoraj trikrat večje

Najizrazitejši rezultat raziskave kaže, da so bile ženske, ki so v odrasli dobi pridobile več kot 30 odstotkov telesne teže in so prvega otroka rodile po 30. letu ali sploh niso rodile, skoraj trikrat bolj izpostavljene tveganju za razvoj raka dojk (natančneje 2,73-krat) v primerjavi z ženskami, ki so rodile prej in so svojo telesno težo povečale za manj kot 5 odstotkov.

»Naša raziskava je prva, ki jasno pokaže, kako se povečanje telesne teže in starost ob prvem porodu medsebojno prepletata in vplivata na tveganje za raka dojk,« je poudaril Malcomson.

Ob tem je dodal, da je ključno, da so zdravniki splošne medicine seznanjeni z dejstvom, da kombinacija večjega povečanja telesne teže in poznega materinstva ali odsotnosti materinstva bistveno poveča tveganje za bolezen.

Na tveganje vpliva več dejavnikov

Na ugotovitve se je odzvala tudi Kotryna Temcinaite iz organizacije Breast Cancer Now, ki opozarja, da je treba rezultate razumeti v širšem kontekstu.

»Pomembno je vedeti, da na tveganje za raka dojk vpliva veliko različnih dejavnikov, vključno z genetiko, življenjskim slogom in okoljem, pri čemer na številne od njih nimamo vpliva,« je dejala.

Dodala je, da raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vpliva nosečnosti in telesne teže skozi odraslo obdobje na verjetnost razvoja raka dojk po menopavzi, vendar so za dokončne zaključke potrebne dodatne raziskave.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da lahko zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže, pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj raka dojk.

V Sloveniji so ugotovitve zelo podobne britanski raziskavi in v nekaterih pogledih celo že dolgo potrjene

Ključna razlika: to ni nova ugotovitev

Po podatkih slovenskih strokovnjakov (združenja Europa Donna Slovenija) sta oba dejavnika, ki jih omenja britanska študija, že uveljavljena dejavnika tveganja: pozno materinstvo (po 30. letu) ali nerodnost, povečanje telesne teže oziroma debelost. Oboje dokazano povečuje tveganje za raka dojk. 

Kaj kažejo slovenski podatki?

Ženske, ki niso nikoli rodile, imajo večje tveganje kot tiste, ki so. Med tistimi, ki so rodile, pa so bolj ogrožene tiste, ki so prvič rodile po 30. letu. Debelost je pomemben dejavnik tveganja, zlasti po menopavzi. Tveganje dodatno povečujejo tudi telesna neaktivnost, alkohol in nezdrava prehrana. 

To pomeni, da kombinacija, ki jo izpostavlja britanska študija (večja telesna teža + pozno materinstvo), v Sloveniji ni presenečenje, gre za seštevanje dveh znanih dejavnikov tveganja.

Kako pogost je rak dojk pri nas?

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Letno zboli približno okoli 1.300–1.500 žensk. Najpogosteje zbolevajo ženske po 50. letu starosti. Verjetnost, da bo ženska do 75. leta zbolela, je približno 7,4 %. 

Pomembno opozorilo

Strokovnjaki v Sloveniji poudarjajo še eno pomembno dejstvo: približno polovica primerov nastane brez očitnih dejavnikov tveganja, razen starosti in spola. To pomeni, da preventiva pomaga, ne more pa tveganja popolnoma odpraviti.

Kaj to pomeni v praksi?

Če povzamemo slovenski pogled: zgodnejše materinstvo ima zaščitni učinek, ohranjanje zdrave telesne teže je ključno, kombinacija obeh dejavnikov pa lahko tveganje dodatno poveča, kar potrjuje tudi nova britanska raziskava.