Evropski dan osveščanja o možganski kapi. Kako lahko skupaj zmanjšamo breme možganske kapi

Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi, ki ga obeležujemo drugi torek v maju, letos 12. maja, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije opozorila na skrb vzbujajoče razsežnosti ene najpogostejših bolezni sodobnega časa. Sporočilo letošnje kampanje je jasno: možgansko kap lahko v veliki meri preprečimo, ključna pa sta hitro ukrepanje in zdrav življenjski slog.

Po podatkih strokovnjakov v Sloveniji vsako leto za možgansko kapjo na novo zboli približno 4000 ljudi, kar pomeni okoli 11 novih primerov dnevno. Svetovna organizacija za možgansko kap opozarja, da bo vsak četrti človek, starejši od 25 let, v življenju doživel možgansko kap.

Prim. Matija Cevc, dr. med., je poudaril, da gre pri možganski kapi za nujno zdravstveno stanje, pri katerem šteje vsaka minuta. Hitro prepoznavanje znakov lahko pomembno vpliva na izid zdravljenja. Pri tem pomaga akronim GROM V2: govor, roke, obraz, minute, dodatni opozorilni znaki pa so še nenadna vrtoglavica in težave z vidom. Ob sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati 112 in ne izgubljati časa s prevozom bolnika v lastni režiji.

Slovenija ima po besedah strokovnjakov dobro razvit sistem telekapi, ki omogoča sodelovanje specialistov na daljavo tudi v manjših bolnišnicah. Tako lahko več bolnikov pravočasno prejme sodobno zdravljenje, kot sta tromboliza ali mehanska odstranitev krvnega strdka.

Kljub napredku posledice bolezni pogosto ostanejo hude. Le okoli 20 odstotkov bolnikov možgansko kap preživi brez večjih posledic. Veliko bolnikov se po bolezni znova uči hoje, govora, branja in opravljanja vsakodnevnih opravil. Posledice lahko vključujejo motnje gibanja, govora, spomina, mišljenja in čustvovanja.

Dr. Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije, opozarja, da možganska kap močno spremeni življenje celotne družine. Bolezen pogosto nastopi nenadoma in nepričakovano, okrevanje pa je dolgotrajno in neenakomerno. Svojci imajo pri tem izjemno pomembno vlogo, saj bolniku nudijo podporo, občutek varnosti in pomoč pri vračanju v vsakdanje življenje.

Strokovnjaki poudarjajo, da so najpomembnejši dejavniki tveganja visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, debelost, telesna neaktivnost in atrijska fibrilacija. Tveganje za možgansko kap lahko bistveno zmanjšamo z rednim gibanjem, zdravo prehrano, opustitvijo kajenja in doslednim zdravljenjem kroničnih bolezni.

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med., opozarja tudi na nevarnost ponovne možganske kapi. Vsak deseti bolnik jo doživi že v prvem letu po bolezni, do petega leta pa vsak peti. Ob ustreznem zdravljenju in spremembi življenjskega sloga se lahko tveganje zmanjša tudi do 80 odstotkov.

Na spletni strani https://zasrce.si/  je dostopen tudi posnetek konference. 

Pomembno vlogo pri okrevanju imajo društva bolnikov, ki organizirajo skupinsko vadbo, rehabilitacijo in druženje. V Sloveniji deluje 26 klubov cerebrovaskularnih bolnikov, kjer izvajajo vodeno telesno vadbo in različne programe za pomoč pri rehabilitaciji.

Predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Milan Čuček je predstavil svojo osebno zgodbo okrevanja po možganski kapi. Po bolezni se je moral ponovno naučiti govoriti, brati in prepoznavati ljudi, zaradi posledic pa danes uporablja belo palico. Ob podpori zdravstvenega osebja, družine in prijateljev je postopoma znova vzpostavil samostojno življenje.

Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bodo v torek, 12. maja 2026, na Prešernovem trgu v Ljubljani potekale preventivne aktivnosti in brezplačne zdravstvene meritve. Obiskovalci bodo lahko opravili meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, krvnega sladkorja in drugih kazalnikov zdravja ter prejeli strokovne nasvete o preprečevanju bolezni srca in možganske kapi.