Gvatemala - potovanje po neznani deželi vulkanov, Majev in kontrastov

Pravzaprav nisem kaj dosti vedel o državi. Na mejo smo prišli iz morda najrevnejše mehiške države Chiapas. Kot iz kakšnega pustolovskega filma. Na eni strani gore in džungla. Na meji zmeren, organiziran kaos, kjer oblasti nekako urejajo promet, ki na pogled deluje popolnoma kaotično. Peš z nahrbtniki na drugo stran, kjer je bolj ko ne isto.

Od tu naprej je bilo vse novo, vse neznano in vse drugačno. Človek prelepo državo preprosto vsrka vase.

Ulični vrvež in denar s podobo ptice

Vsi na ulici bi ti nekaj prodali, pa kljub vsemu precej nevsiljivo. Nekje vmes od pouličnega prodajalca dolarje in pese zamenjamo v kecale. Gvatemalski denar je nekaj posebnega, menda edini na svetu, ki se imenuje po ptici; prelepem zelenomodrem ptiču z dolgim repom.

Menjava je potekala kot v filmu; malce barabonski možak s klobukom, brki, suknjičem in hlačami z žepi, iz katerih gledajo šopi denarja. Menjava je bila ugodna, pištol in nabojnikov prek prsi pa nisem opazil.

Dežela Majev in ostrih družbenih razlik

Današnje meje so narisane precej na počez. Gvatemala je del majevskega kulturnega območja, ki obsega okoli pol milijona kvadratnih kilometrov in sega od južne Mehike do Nikaragve. Ima okoli 18 milijonov prebivalcev, vpliv staroselskega prebivalstva pa je zelo izrazit.

Polovica prebivalstva je polnokrvnih Indijancev, dve petini mešancev, nekaj črnega prebivalstva je potomcev afriških sužnjev. Le nekaj odstotkov je belcev - kreolov, potomcev Špancev iz 16. stoletja. Socialne razlike so očitne: peščica ima v lasti skoraj vse, večina pa živi iz dneva v dan. A skrajne lakote ni - dežela pod 37 vulkani je izjemno rodovitna.

Banana republika in tuji interesi

Banana republika? Morda res, čeprav je to grdo reči. ZDA so imele in imajo v regiji velik vpliv. Španski konkvistadorji so deželo osvojili v 16. stoletju, zlata pa niso našli. Z njimi so prišli katoliški misijonarji in izkoreninili starodavne bogove.

Neodvisnost ni prinesla svobode. Sistem encomiend je vztrajal vse do 20. stoletja. Oblast so držali diktatorji, za katerimi so stale multinacionalke, predvsem United Fruit Company. Ko so se pojavile ideje o pravičnejši družbi, je posredovala CIA ali vojska ZDA. Najhuje so vedno trpeli kmetje na podeželju.

Simbol boja za pravice domorodcev je Rigoberta Menchú, Nobelova nagrajenka za mir leta 1992 - v času, ko je ta nagrada še nekaj pomenila.

{embed_foto}2766700{/embed_foto

}

Piramida. FOTO: Janez Mihovec 

Antigua. FOTO: Janez Mihovec 

Prestolnice, ki jih rušijo potresi

Potresi in vulkani obvladujejo Gvatemalo. Prva prestolnica, Villa de Santiago de Guatemala, je bila ustanovljena leta 1524, a kmalu zapuščena. Ciudad Vieja je leta 1541 uničila poplava po porušitvi kraterja vulkana Agua. Antigua v dolini Panchoy je cvetela do katastrofalnih potresov v letih 1773-74, nato pa je prestolnica postala današnja Ciudad de Guatemala.

Pokrajine med oceanoma

Ob Tihem oceanu leži Costa Sur, širok, rodoviten pas ravnine. Nad njim se dvigata Boca Costa in osrednje višavje Altiplano. Vzhodna regija Oriente je savanska, okoli jezera Izabal in ob Karibskem morju pa se tropski gozd spušča naravnost v morje.

Jezero Atitlán je srce gvatemalske lepote

Morda najlepši del države je pokrajina okoli jezera Atitlan. Nastalo je v ogromni vulkanski kalderi, ki se je sesula sama vase. Vodo obdajajo trije mogočni vulkani, vasice pa so obdane z bujno vegetacijo in cvetjem.

Tu se Gvatemala pokaže v svoji najlepši luči.

Baročna cerkev. FOTO: Janez Mihovec 

Dežela vulkanov. FOTO: Janez Mihovec 

Podobe z ulice. FOTO: Janez Mihovec 

Vulkan Pacaya - hoja po živi Zemlji

Gvatemala ima celo vrsto delujočih, občasno delujočih in spečih vulkanov. Eden takšnih je Pacaya, 2552 metrov visok kompleksni vulkan, ki bruha že več kot 23.000 let. Zadnjič leta 2021.

Reke lave, potresi in razgledi do Tihega oceana dajejo občutek, da hodiš po živi Zemlji. Vulkan je hkrati nevarnost in darilo, pepel ustvarja rodovitna polja, s katerih sadje in cvetje potujeta po vsem svetu.

Antigua - baročni biser pod vulkani

Nekdanja prestolnica Antigua danes ni več politično središče, a je srce kulturne dediščine. Baročno mesto je pod zaščito Unesca. Ruševine cerkva, kolonialne hiše s patii, samostani in tlakovane ulice ustvarjajo edinstveno vzdušje.

Tu se da uživati v življenju, če je v denarnici ali na kartici nekaj zelenega papirja. Dobra hrana in salsa sta del vsakdana.

Majevska dežela. FOTO: Janez Mihovec 

Ulična frizerka. FOTO: Janez Mihovec 

Tikal - mesto, ki ga je pogoltnila džungla

Globoko v kotlini Peten leži Tikal, eno največjih majevskih mest. V klasičnem obdobju med letoma 200 in 900 je tu živelo do 90.000 ljudi. Mesto ni imelo naravnih vodnih virov, zato so zgradili zapletene sisteme zbiranja deževnice.

Ko so se podnebne razmere poslabšale in so izbruhnile vojne, je mesto propadlo. Deževni gozd ga je pogoltnil, arheologi pa so ga znova razkrili šele v 20. stoletju. Piramide, templji in igrišča za obredno igro z žogo še danes jemljejo dih. Tikal je dokaz, da Maji niso izginili, živijo v današnjih prebivalcih Gvatemale in sosednjih držav.

Gvatemala danes in pogled proti severu

Danes Gvatemala svoje mesto pod soncem išče tudi v turizmu, ob pacifiški in karibski obali ter ob jezerih v notranjosti. Na karibski obali Atlantskega oceana pa se začne naše naslednje potovanje. Dolga pot prek ravnin in blatnih rek proti severu. Proti nenavadni državi Belize. A to je že druga zgodba.