
Galerija

Nenadna srčna smrt ostaja eden vodilnih vzrokov smrti med športniki. Raziskovalci so se zato osredotočili na vprašanje, ali so dolgoletni vzdržljivostni športniki bolj dovzetni za brazgotinjenje srca in srčne aritmije.
V študiji je sodelovalo 106 nekdanjih vzdržljivostnih športnikov, predvsem nekdanji tekmovalni kolesarji in triatlonci, ki že vsaj 15 let trenirajo več kot 10 ur na teden.
Njihovo srce so pregledali z naprednim slikanjem in jim vgradili posebne naprave za dolgotrajno spremljanje srčnega ritma.
Rezultati so pokazali, da ima kar 47 odstotkov teh športnikov (50 od 106) brazgotine na srcu, predvsem v levem prekatu, glavni črpalki srca.
Za primerjavo: v skupini nevzdržljivostnih športnikov je bilo brazgotinjenje zaznano le pri 11 odstotkih sodelujočih.
V dvoletnem spremljanju po začetku študije so raziskovalci ugotovili, da je imelo 22 odstotkov športnikov motnje srčnega ritma.
Pri tistih z ugotovljenim brazgotinjenjem je bila verjetnost za pojav aritmije več kot 4,5-krat višja v primerjavi s tistimi brez brazgotin.
Brazgotinjenje srca pomeni, da se v srčni mišici (miokardu) razvije vezivno tkivo, podobno kot brazgotina na koži po poškodbi. To vezivno tkivo ni elastično in ne prevaja električnih signalov ali ne sodeluje pri krčenju mišice, kar lahko vodi v:
Do brazgotinjenja lahko pride po:
Predvideva se, da dolgotrajna in intenzivna telesna obremenitev srce občasno spravi v stanje, kjer mora pretirano delovati, kar lahko dolgoročno vodi v mikropoškodbe in nastanek brazgotin.
Strokovnjaki opozarjajo, da je telesna dejavnost sicer izjemno koristna za zdravje, znižuje krvni tlak, izboljšuje raven holesterola, pomaga pri uravnavanju telesne teže in pozitivno vpliva na duševno zdravje.
A hkrati poudarjajo, da lahko dolgotrajna intenzivna vadba v redkih primerih vpliva tudi negativno na srčno mišico, predvsem pri starejših moških, vzdržljivostnih športnikih.
Brazgotinjenje srca, strokovno imenovano tudi miokardna fibroza, pomeni pojav neelastičnega vezivnega tkiva v srčni mišici. To lahko oslabi delovanje srca in poveča tveganje za nevarne motnje srčnega ritma.
Za natančnejše razumevanje tega pojava bo potrebnih več raziskav, tudi med športnicami. Cilj je ugotoviti, kdo sodi med tiste redke posameznike z višjim tveganjem, ki bi jim lahko srčni spodbujevalnik ali defibrilator rešil življenje.
Raziskava je objavljena v priznani reviji Circulation: Cardiovascular Imaging in financirana s strani Britanske fundacije za srce.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da ugotovitve ne bi smele odvračati ljudi od redne telesne dejavnosti. Študija se je nanašala na zelo specifično skupino vrhunskih vzdržljivostnih športnikov, zato sklepi ne veljajo za splošno populacijo. Redna zmerna vadba ostaja ena najučinkovitejših metod za ohranjanje zdravja srca.