
Galerija

Dolga leta so jajca veljala za enega glavnih krivcev za povišan holesterol in večje tveganje za bolezni srca. Nova znanstvena dognanja pa razkrivajo presenetljiv preobrat: ta strah ni bil le pretiran, temveč je lahko resnica v nekaterih primerih celo povsem nasprotna.
Najnovejša prehranska raziskava razkriva, da jajca sama po sebi nimajo tako izrazitega vpliva na »slabi« LDL-holesterol, kot se je domnevalo v preteklosti. Veliko večjo vlogo pri povišanju holesterola ima namreč vnos nasičenih maščob, ki jih pogosto najdemo v mesnih in močno predelanih živilih.
V raziskavo je bilo vključenih 48 odraslih oseb z že povišanim LDL-holesterolom. Udeleženci so v več zaporednih obdobjih sledili trem različnim pettedenskim prehranskim režimom:
Rezultati so pokazali, da je bil porast LDL-holesterola izrazitejši pri prehrani z več nasičenimi maščobami, ne glede na prisotnost jajc.
Raziskava izpostavlja, da se maščobe, ki najbolj vplivajo na dvig LDL-holesterola, nahajajo predvsem v: rdečem mesu (govedina, jagnjetina, svinjina), predelanih mesnih izdelkih, maslu, sirih in sladoledu, palmovem olju.
To potrjuje ugotovitve, da je sestava celotne prehrane pomembnejša od posameznega živila.
Jajca so sicer bogata s prehranskim holesterolom, vendar vsebujejo razmeroma malo nasičenih maščob. Številne sodobne študije kažejo, da uživanje jajc ne poslabša krvnih maščob in ne poveča tveganja za bolezni srca in ožilja.
Nasprotno, nekateri podatki kažejo, da jajca celo ugodno vplivajo na HDL-holesterol, ki velja za zaščitni dejavnik za srce.
Kraški pršut, sušen s kostjo, ne sodi med klasične industrijsko predelane mesne izdelke, če je izdelan po tradicionalnem postopku. Praviloma vsebuje le svinjsko stegno, sol ter čas sušenja in zorenja, brez dimljenja in brez dodanih konzervansov, kot so nitrati ali nitriti.
Kljub temu ostaja suhomesnati izdelek, zato ga stroka ne obravnava enako kot sveže meso. Zaradi večje vsebnosti soli in nasičenih maščob je priporočljivo zmerno uživanje, zlasti pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom ali holesterolom.
Ključna razlika: kraški pršut ni močno predelana mesnina, vendar tudi ni živilo za vsakodnevno uživanje.
Jajčni rumenjak vsebuje lutein in zeaksantin, antioksidanta, ki imata pomembno vlogo pri zaščiti oči pred škodljivo svetlobo in starostnimi spremembami vida. Čeprav ju jajca vsebujejo v manjših količinah kot zelenolistna zelenjava, sta v rumenjaku izjemno dobro izkoristljiva, saj sta vezana na maščobno strukturo.
Poleg tega lahko ti spojini prehajata krvno-možgansko pregrado, kar lahko pozitivno vpliva na delovanje možganov in telesno aktivnost.
Povprečno jajce vsebuje:
Poleg tega so jajca odličen vir vitaminov A, D in B12 ter holina, ključnega hranila za presnovo, delovanje jeter in možganov.
Novejša znanstvena dognanja kažejo, da jajca niso glavni krivec za povišan holesterol. Veliko pomembnejše je, koliko nasičenih maščob zaužijemo skozi celoten dan. V okviru uravnotežene prehrane so jajca lahko del zdravega jedilnika - tudi vsak dan.