
Galerija

Medtem ko pogosto posežemo po kozarcu rdečega vina s prepričanjem, da je »dobro za srce,« se belo vino v javnosti redkeje znajde v tej vlogi.
A najnovejše raziskave kažejo, da morda belo vino ni tako nezaželeno, kot smo domnevali, celo nasprotno: lahko ima zaščitni učinek na srce.
Raziskava Univerze Fudan v Šanghaju je pokazala, da lahko pitje belega vina (in penine) celo zmanjša tveganje za nenadni srčni zastoj.
Znanstveniki so analizirali podatke več kot 500.000 posameznikov, starih med 40 in 69 let, vključenih v britanski biomedicinski projekt UK Biobank.
Ugotovili so, da so tisti, ki so uživali belo vino v zmernih količinah, imeli manjše tveganje za srčne zaplete, še posebej, če so imeli tudi druge zdrave navade, kot so uživanje sadja, vitkost in pozitivno razpoloženje.
Koristi vina pogosto zasenči tveganje, ki ga predstavlja alkohol: Tudi če vino vsebuje nekatere koristne spojine, je končni učinek na zdravje lahko negativen, če ga pijemo preveč.
Belo vino je kemično izjemno kompleksna pijača. Vsebuje na tisoče spojin, ki vplivajo na njegov okus in aromo. Najpomembnejša sestavina je seveda alkohol, ki je povezan s povečanim tveganjem za številne bolezni, med drugim rakom, boleznimi jeter, prebavnimi motnjami in kopičenjem telesne maščobe.
Poleg tega vino vsebuje naravne fenolne spojine, znane kot polifenoli, ki izvirajo iz grozdnih kožic. Ti naj bi po nekaterih raziskavah pomagali uravnavati presnovo, težo in preprečevati kronične bolezni. Čeprav jih je v rdečem vinu precej več, jih najdemo tudi v belem, zlasti v t. i. oranžnem vinu, ki je fermentirano z grozdnimi kožicami.
Belo vino vsebuje bistveno manj polifenolov kot rdeče, v povprečju 30 mg na kozarec (v primerjavi z okoli 200 mg pri rdečem vinu). Kljub temu pa so tudi te skromne količine povezane z določenimi koristmi, kot so manjše tveganje za vnetja in izboljšanje delovanja krvno-žilnega sistema.
2. Možen pozitiven vpliv na kognitivne funkcije
Študija iz leta 2018, objavljena v Journal of Nutritional Biochemistry, je pokazala, da lahko omejeno uživanje belega vina zmanjša kognitivne težave, povezane s staranjem. Polifenoli naj bi vplivali na vnetne procese, povezane z razvojem demence.
Raziskava iz Šanghaja navaja, da bi lahko do 63 % primerov nenadnega srčnega zastoja preprečili s spremembo življenjskega sloga, pri čemer zmerno uživanje belega vina kaže zaščitni učinek. A raziskovalci opozarjajo: učinki niso dovolj močni, da bi vino priporočali kot preventivno sredstvo.
Kozarec belega vina (175 ml) vsebuje približno 130 kalorij – več kot vrečka čipsa. Alkohol je kaloričen (7 kcal/g) in telo ga obravnava kot glavni vir energije, kar lahko vodi v večje kopičenje maščobe.
Alkohol lahko vpliva na črevesno mikrobioto, oslabi črevesno pregrado in povzroča vnetja. Zaradi hitre absorpcije lahko povzroči prebavne težave, kot so driska ali zaprtje.
Čeprav vino lahko pomaga hitreje zaspati, negativno vpliva na REM fazo spanja, kar poslabša njegovo kakovost – predvsem v drugi polovici noči.
Večina steklenic belega vina (750 ml) vsebuje od 550 do 650 kalorij in med 11 % ter 14 % alkohola. Ker vsebnost sladkorja ni zakonsko predpisana na etiketah, je težko presoditi, katero vino je manj sladko. Na splošno pa suha vina vsebujejo manj sladkorja kot sladka.
Da – ob uravnoteženi prehrani in zmernosti je občasni kozarec vina združljiv z izgubo telesne teže.
Suha bela vina vsebujejo manj sladkorja kot sladka. Manj kot je alkohola (ABV), manj kalorij vsebuje vino.
Čeprav belo vino ne vsebuje toliko koristnih spojin kot rdeče, najnovejše raziskave kažejo, da ni nujno manj zdravo, v zmernih količinah ga lahko občasno uživamo brez večjih skrbi. Ključ pa ostaja zmernost, uravnotežena prehrana in aktiven življenjski slog. Kozarec vina naj bo užitek – ne izgovor.