Je to mogoče, da nekatera zdravila lahko povzročijo aritmijo

Zdravila lahko podaljšajo električno okrevanje srca in povečajo tveganje za nevarne motnje srčnega ritma zlasti pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo.

Na to opozarja portal Harvard Health Publishing, kjer je bil prvotno objavljen članek na temo sindroma podaljšanega QT intervala.

Razbijanje srca, vrtoglavica ali celo izguba zavesti po uvedbi novega zdravila lahko v redkih primerih nakazujejo na motnjo, imenovano sindrom podaljšanega QT intervala (Long QT syndrome). Gre za motnjo električnega sistema srca, ki je lahko pridobljena, najpogosteje kot posledica jemanja določenih zdravil, ali prirojena, torej genetsko pogojena.

Ime izhaja iz QT intervala na elektrokardiogramu (EKG), delu zapisa, ki prikazuje električno aktivnost prekatov. Ta interval predstavlja čas, ki ga srčna mišica potrebuje, da se »napolni« in pripravi na naslednji utrip.

Kaj se dogaja v srcu?

Pri vsakem utripu srčne celice izmenjujejo natrij, kalij in kalcij skozi drobne ionske kanale v celični membrani, da se pripravijo na naslednje krčenje. Podaljšan QT interval lahko nastane, kadar ti kanali ne delujejo pravilno. Povzročijo ga lahko tudi zdravila, motnje elektrolitov ali poškodbe srčne mišice.

Takšno podaljšanje lahko zmoti natančno usklajeno delovanje srca in v določenih okoliščinah sproži nevarno, hitro aritmijo, imenovano torsade de pointes - obliko prekatne tahikardije, ki je lahko življenjsko ogrožajoča.

V večini primerov podaljšan QT interval ne povzroča težav, saj srce zakasnitev kompenzira. Ob telesnem ali čustvenem stresu pa lahko pride do nenadnega, pospešenega in nerednega bitja srca, ki se kaže kot:

• težko dihanje,
• vrtoglavica,
• izguba zavesti,
• v najhujših primerih nenadna srčna smrt.

Pridobljena in prirojena oblika

Pridobljena oblika je pogostejša in je največkrat povezana z zdravili. Na stotine pogosto predpisanih zdravil lahko podaljša QT interval. Med njimi so nekateri antibiotiki, antipsihotiki, zdravila za zdravljenje bolezni srca, sladkorne bolezni, depresije in alergij. Tveganje je večje pri ženskah ter pri posameznikih z že obstoječo genetsko predispozicijo.

Dobra novica je, da se pri pridobljeni obliki QT interval običajno normalizira po prekinitvi ali zamenjavi terapije.

Prirojena oblika se po ocenah pojavi pri najmanj enem od 2000 novorojenčkov. Čeprav so raziskovalci odkrili več genov, povezanih s tem sindromom, tri genetske mutacije predstavljajo večino dednih primerov. Podatki izhajajo iz strokovne razlage, objavljene na portalu Harvard Health Publishing (vir: Health.harvard.edu).

Kako postavijo diagnozo?

Veliko ljudi s prirojeno obliko nima simptomov, zato motnjo pogosto odkrijejo naključno pri rutinskem EKG pregledu. Sum je večji pri osebah, ki doživljajo ponavljajoče se, nepojasnjene omedlevice, zlasti med telesnim naporom ali po nenadni izpostavljenosti glasnemu zvoku.

Pomembni so natančna osebna in družinska anamneza, obremenitveno testiranje ter nošenje prenosnega EKG-monitorja, ki beleži srčni ritem daljše obdobje.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje je odvisno od vzroka in stopnje tveganja. Pri pridobljeni obliki je prvi korak običajno prekinitev ali zamenjava zdravila, ki podaljšuje QT interval, ter ureditev morebitnih motenj elektrolitov, predvsem ravni kalija in magnezija.

Pri prirojeni obliki zdravniki najpogosteje predpišejo beta-blokatorje, ki zmanjšujejo tveganje za nevarne aritmije. Osebam z visokim tveganjem ali tistim, ki so že doživele resne motnje ritma, lahko vstavijo implantabilni kardioverter-defibrilator (ICD) – napravo, ki prepozna in prekine življenjsko ogrožajočo aritmijo.

V nekaterih primerih svetujejo tudi izogibanje intenzivnim športnim dejavnostim ali situacijam, ki povzročijo nenaden porast adrenalina.

Čeprav prirojene oblike ni mogoče preprečiti, lahko pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje bistveno zmanjšata tveganje za resne zaplete.