Kadite, pijete in se ne gibate? Posledice začutite že prej, kot ste do zdaj mislili

Kajenje, pretirano uživanje alkohola in pomanjkanje telesne aktivnosti – trojica nezdravih navad, ki jo številni povezujejo predvsem s poznejšimi zdravstvenimi težavami.

A nova finska raziskava razkriva, da posledice lahko občutimo precej prej, kot smo mislili, že okoli 35. leta starosti.

Raziskava, ki je trajala več kot tri desetletja, opozarja, da vztrajanje pri teh navadah vodi v resne zdravstvene zaplete.

Dobra novica pa je, da sprememba življenjskega sloga tudi v odrasli dobi prinaša občutne koristi, in lahko prepreči prezgodnje poslabšanje zdravja.

Kaj so pokazali rezultati?

Znanstveniki so spremljali 326 posameznikov od njihovega 25. do 60. leta. Udeležencem so redno merili krvni tlak, raven sladkorja in maščob v krvi ter spremljali samopodobo zdravja in morebitne znake depresije.

Izkazalo se je, da so tisti, ki so hkrati kadili, pili alkohol in bili telesno neaktivni, dosegali najslabše rezultate:

• izrazitejše depresivne simptome,
• višji metabolični riziko,
• slabše duševno blagostanje,
• negativno samopodobo lastnega zdravja.

Dalj časa, kot so posamezniki vztrajali pri slabih navadah, hujše so bile posledice.

Posledice že v tridesetih

Študija je pomembna predvsem zato, ker dokazuje, da se škodljivi učinki slabih navad ne pokažejo šele v starosti, temveč lahko postanejo vidni že v zgodnjih tridesetih, še posebej okoli 35. leta. To obdobje življenja, ki ga pogosto razumemo kot »najbolj zdrava leta«, tako nikakor ni imuno na vpliv nezdravega življenjskega sloga.

Nikoli ni prepozno za spremembo

Kljub skrb vzbujajočim ugotovitvam znanstveniki sporočajo spodbudno novico: spremembe navad prinesejo rezultate v katerem koli življenjskem obdobju. Tudi če nezdrave vzorce opustimo v srednjih letih, to bistveno zmanjša tveganje za kronične bolezni in izboljša duševno počutje.

To so kolesarske toplice, v katerih so štirje dnevi dolgi en mesec

Kako je pri Slovencih?

Slovenija se žal uvršča med države z visokim deležem nezdravih navad. Po podatkih NIJZ kadi približno petina odraslih prebivalcev, kajenje pa se pogosto začne že v mladih letih. Pretirano uživanje alkohola ostaja ena večjih težav javnega zdravja – Slovenija se po porabi alkohola na prebivalca uvršča med vrh Evrope.

Eno šilce na dan odžene utrujenost in okrepi imunski sistem

Na področju gibanja pa podatki kažejo, da se manj kot polovica odraslih redno ukvarja s priporočeno količino telesne dejavnosti. To pomeni, da je večina Slovencev izpostavljena enakim tveganjem, na katera opozarja finska raziskava.

Sporočilo znanstvenikov je jasno: posledice slabih navad se začnejo kazati že v mlajši odraslosti. Sprememba življenjskega sloga pa lahko prinese občutne koristi in nikoli ni prepozno, da začnemo.