Kaj je ultra predelana hrana in zakaj je škodljiva

Ultra predelana hrana je postala stalnica sodobne prehrane, da, tudi v Sloveniji. Nova znanstvena dognanja kažejo, da lahko pogosto uživanje takšnih živil bistveno poveča tveganje za prezgodnjo smrt in številne kronične bolezni. Toda kaj pravzaprav pomeni izraz ultra predelana hrana in kako jo prepoznati v vsakdanji prehrani?

Kaj je ultra predelana hrana?

Ultra predelana živila so izdelki, ki so šli skozi obsežno industrijsko obdelavo in pogosto vsebujejo snovi, ki jih v domači kuhinji običajno ne uporabljamo. Mednje sodijo konzervansi, aditivi, umetna barvila, ojačevalci okusa, emulgatorji in druge tehnološke sestavine.

Takšna živila imajo praviloma dolg seznam sestavin, pogosto pet ali več ter visoko vsebnost maščob, sladkorja in soli. Zanje je značilna tudi dolga obstojnost.

Med tipične primere sodijo: gotovi in zamrznjeni obroki, slani prigrizki, industrijsko pripravljene sladice, mesni izdelki, panirani izdelki, kupljeni prelivi in omake, številni kosmiči za zajtrk, alkoholne pijače, pridobljene z industrijsko destilacijo.

Kako jih prepoznamo?

Najzanesljivejši način je branje deklaracij. Če na embalaži opazite dolg seznam sestavin, ki jih ne prepoznate ali jih doma nikoli ne bi uporabili, gre zelo verjetno za ultra predelano živilo. Opozorilni znaki so tudi: zelo visoka vsebnost sladkorja, soli ali maščob, izrazito intenziven okus, dolga rok trajanja.

Kdo jih uživa največ?

Podatki iz evropskih raziskav kažejo, da največ ultra predelane hrane zaužijejo mladostniki, še posebej iz socialno šibkejših okolij. Čeprav se ozaveščenost o prehrani postopoma izboljšuje, delež teh živil v prehrani mladih ostaja zelo visok, pogosto presega polovico dnevnega vnosa hrane.

Kakšna so zdravstvena tveganja?

Raziskave so ultra predelano hrano povezale s številnimi škodljivimi učinki na zdravje. Med najresnejšimi so:

• povečano tveganje za bolezni srca in ožilja,
• večja pojavnost sladkorne bolezni tipa 2,
• več anksioznosti in drugih duševnih motenj,
• večje tveganje za prezgodnjo smrt.

Ugotovitve kažejo, da se tveganje dodatno povečuje z vsakim večjim deležem ultra predelane hrane v prehrani. Že majhno povečanje rednega vnosa lahko pomeni opazno večjo nevarnost za zdravje.

Ali je vsa ultra predelana hrana slaba?

Strokovnjaki opozarjajo, da ni smiselno vseh predelanih živil metati v isti koš. Nekateri izdelki, kot so določene stročnice v pločevinkah, polnozrnati kruh ali enostavni mlečni izdelki, so lahko del uravnotežene prehrane, če jih uživamo zmerno. Težava nastane, ko ultra predelana živila predstavljajo večino dnevnega jedilnika.

FOTO: Getty Images

Vpliv na možgane in spomin

Redno uživanje ultra predelane hrane je povezano tudi s hitrejšim upadom kognitivnih sposobnosti. Prehranski vzorci, ki temeljijo na svežih, minimalno predelanih živilih, zelenjavi, sadju in stročnicah, pa so povezani z manjšim tveganjem za težave s spominom in razmišljanjem v kasnejšem življenju. Takšna prehrana zmanjšuje vnetja v telesu in varuje možganske celice pred poškodbami.

Znaki upada kognitivnih sposobnosti

Med opozorilne znake sodijo: pogosta pozabljivost nedavnih dogodkov, težave pri razmišljanju in sledenju pogovorom, nenadne spremembe razpoloženja, zmedenost tudi v znanem okolju. Ti znaki niso normalen del staranja in zahtevajo posvet z zdravstvenim strokovnjakom.

Ultra predelana hrana ni le prehranski trend, temveč resno javnozdravstveno vprašanje, tudi v Sloveniji. Zmanjšanje njenega vnosa in več poudarka na sveži, doma pripravljeni hrani je eden najpomembnejših korakov za dolgoročno zdravje, boljše počutje in kakovostno staranje.