
Galerija

Ni razloga, da bi se bali sonca, nasprotno, ob primerni in naravni zaščiti sonce krepi imunski sistem, skrbi za zdrave kosti in izboljšuje razpoloženje.
Sonce je vir življenja, kot ga poznamo. Čeprav ga je veliko pomembnih civilizacij iz človeške zgodovine častilo kot božanstvo, danes znanstveniki pred njim svarijo. Sončnim žarkom smo še posebno izpostavljeni med športnimi aktivnostmi, ko smo dlje časa na prostem.
Na negativne posledice UV-žarkov je naše telo delno že prilagojeno. Pod njihovim vplivom se namreč v povrhnjici začne povečevati količina melanina, temnega pigmenta, ki med drugim določa barvo naše polti.
Izpostavljenost soncu je del našega vsakdana, vendar ima lahko resne posledice za zdravje kože.
Ultravijolično (UV) sevanje poškoduje elastična vlakna v koži, pospešuje staranje in močno povečuje tveganje za razvoj kožnega raka, tudi ob oblačnih dneh.
Zato je spremljanje UV indeksa in razumevanje njegovega pomena ključno za vsakodnevno zaščito.
Ultravijolično sevanje je oblika sončne energije z valovno dolžino, krajšo od vidne svetlobe, zato je s prostim očesom nevidna. UV-sevanje omogoča telesu tvorbo vitamina D, a obenem povzroča tudi poškodbe kožnih celic, kar lahko vodi v kožnega raka.
UV-sevanje prihaja iz naravnega vira, sonca in umetnih virov, kot so solariji. Obstajajo tri vrste UV-žarkov:
Sončni žarki povzročajo številne spremembe na koži. Čeprav je zagorela polt pogosto simbol zdravja, v resnici kaže na poškodbo kože. Posledice so:
Prekomerno izpostavljanje UV-žarkom poškoduje DNK v celicah kože. Posledično se celice začnejo nenadzorovano deliti in lahko oblikujejo tumorje.
Najpogostejši so:
Medtem ko bazalnocelični in ploščatocelični karcinomi predstavljajo večino primerov in so običajno ozdravljivi, je melanom odgovoren za kar 75 odstotkov smrti zaradi kožnega raka. Pogosto se razvije zaradi hudih sončnih opeklin v mladosti.
Najpogostejši opozorilni znak je sprememba na koži, novo znamenje, rana, ki se ne zaceli, ali sprememba obstoječega znamenja. Rak se lahko pojavi kjerkoli, a najpogosteje tam, kjer je koža najbolj izpostavljena: na obrazu, vratu, rokah, nogah, hrbtu in prsih.
Popolne zaščite pred UV-sevanjem ni, a z nekaj preprostimi koraki lahko bistveno zmanjšate tveganje:
Uporabljajte kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem (SPF) 30 ali več. Nanesite jo 30 minut pred izpostavitvijo in nato na vsaki 2–3 uri, posebej po plavanju ali močnem potenju.
Nosite zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala s 100 % UV-zaščito. Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše.
Redno pregledujte kožo in spremljajte morebitne spremembe ali nova znamenja.
UV-indeks je številčna lestvica, ki napoveduje stopnjo UV-sevanja. Vreme je lahko oblačno, a UV-žarki kljub temu dosežejo zemljo. Lestvica tveganja:
Sneg, pesek in voda povečujejo izpostavljenost UV-žarkom zaradi odboja svetlobe, zaščita je potrebna tudi pozimi in ob vodi.
Koža ima svojo naravno zaščito, roženi sloj (stratum corneum), ki ščiti pred škodljivimi UV-žarki. Tudi ljudje s temnejšo poltjo, ki imajo več melanina, niso imuni na UV-poškodbe in kožnega raka.
Za zdravje kože skozi vse leto ne pozabite: zaščita pred UV-sevanjem ni le poletni ukrep, ampak vsakodnevna skrb, ki dolgoročno ohranja vaš videz in zdravje.