Kaj se v resnici dogaja z imunskim sistemom po 50. letu? Strokovnjaki opozarjajo na tihe spremembe

S staranjem se to začne spreminjati. Okužbe trajajo dlje, okrevanje je počasnejše, marsikdo pa opaža tudi pogostejša obolenja in večjo potrebo po antibiotikih.

Imunski sistem je obrambna in obnovitvena mreža telesa. Ščiti nas pred okužbami, odstranjuje poškodovane celice in pomaga nadzorovati številne bolezni. Toda tako kot drugi telesni sistemi tudi imunski sistem s staranjem izgublja učinkovitost. Raziskave kažejo, da se opaznejše spremembe začnejo pojavljati okoli 60. leta, ko postanejo bolezni, kot sta gripa in pasovec, pogostejše in težje.

Dobra novica je, da staranje imunskega sistema ni povsem neizogibno. Na hitrost sprememb vplivajo genetika, življenjski slog in vsakodnevne navade, veliko pa lahko storimo sami.

Telo proizvaja manj obrambnih celic

Ena najpomembnejših sprememb je upad števila T-celic, ki imajo ključno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami in uničevanju poškodovanih ali nenormalnih celic.

Že po puberteti se začne zmanjševati priželjc, organ, ki proizvaja T-celice. Posledično telo težje prepoznava nove viruse in bakterije, slabše pa delujejo tudi nekatera cepiva.

Kaj pomaga?

Redna telesna dejavnost je eden najboljših načinov za upočasnitev teh sprememb. Gibanje pomaga ohranjati delovanje imunskega sistema, zmanjšuje kronična vnetja in spodbuja nastajanje novih obrambnih celic.

Raziskave pri rekreativnih kolesarjih, starih med 55 in 79 let, so pokazale, da imajo aktivni posamezniki pogosto bolj »mladosten« imunski sistem kot njihovi neaktivni vrstniki.

Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti tedensko, hitra hoja, plavanje, kolesarjenje ali delo na vrtu. Pomembna je predvsem rednost.

Velik vpliv ima tudi stres. Dolgotrajen stres namreč pospešuje staranje imunskega sistema in zmanjšuje učinkovitost obrambnih celic. Zato so počitek, kakovosten spanec in druženje pomemben del skrbi za zdravje.

Protitelesa postajajo manj učinkovita

Protitelesa so beljakovine, ki pomagajo telesu prepoznati in nevtralizirati okužbe. S staranjem jih telo proizvaja manj, poleg tega pa postajajo manj učinkovita pri prepoznavanju povzročiteljev bolezni. To pomeni slabšo zaščito pred okužbami in nekoliko slabši odziv na nekatera cepiva.

Kaj pomaga?

Zmerna aerobna vadba dokazano povečuje raven protiteles in izboljšuje odziv telesa na cepljenje tudi pri starejših odraslih. Ključen je tudi spanec. Kakovosten nočni počitek podpira nastajanje protiteles in krepi delovanje imunskega sistema.

Pomembno je tudi redno cepljenje, saj cepiva ne zmanjšujejo le tveganja za okužbe, temveč lahko pomagajo tudi pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne zaplete, možgansko kap in nekatere oblike demence.

Kronična vnetja postanejo tiha grožnja

Vnetje je sicer normalen odziv telesa na poškodbe ali okužbe, vendar lahko s staranjem postane kronično in škodljivo. S starostjo se v telesu kopičijo poškodovane celice, ki še vedno ostajajo aktivne in sproščajo vnetne snovi. Ta proces strokovnjaki pogosto povezujejo z boleznimi staranja, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ter demenca.

Kaj pomaga?

Zelo pomembno je vzdrževanje zdrave telesne teže, predvsem zmanjševanje maščobe okoli trebuha, ki močno spodbuja vnetja. Veliko vlogo ima tudi prehrana. Mediteranski način prehranjevanja, bogat s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi živili, stročnicami, oreščki in zdravimi maščobami, pomaga zmanjševati vnetja in telesu zagotavlja pomembna hranila.

Pri starejših pogosto primanjkuje vitamina D, vitaminov skupine B, cinka in drugih mikrohranil, ki so pomembni za delovanje imunskega sistema.

Črevesje izgublja raznolikost

Črevesni mikrobiom, torej milijarde mikroorganizmov v prebavilih, ima ključno vlogo pri imunskem zdravju. S staranjem lahko črevesna stena postane bolj prepustna, kar omogoča prehod škodljivih snovi v krvni obtok in spodbuja kronična vnetja. Hkrati se zmanjšuje število koristnih bakterij.

Kaj pomaga?

Najpomembnejša je prehrana, bogata z vlakninami. Te hranijo koristne bakterije v črevesju in pomagajo ohranjati zdravo črevesno steno. Priporočljivo je uživanje raznolike rastlinske hrane, fermentiranih izdelkov, kot so jogurt, kislo zelje in kefir, ter dovolj sadja in zelenjave.

Telesna energija s staranjem upada

Ko zbolimo za prehladom ali gripo, pogosto občutimo močno utrujenost. Imunski sistem namreč porabi ogromno energije.

Za proizvodnjo energije skrbijo mitohondriji, drobne »elektrarne« v celicah, ki pa s staranjem postajajo manj učinkoviti. Zaradi tega telo počasneje reagira na okužbe in se težje obnavlja.

Kaj pomaga?

Redna telesna aktivnost pomaga ohranjati delovanje mitohondrijev in izboljšuje sposobnost telesa za proizvodnjo energije.

Pomembna je tudi uravnotežena prehrana z dovolj kalorijami in raznolikimi hranili.

Celice se počasneje čistijo

S staranjem postajajo celice manj učinkovite pri odstranjevanju poškodovanih beljakovin in celičnih odpadkov. Posledično se v telesu kopičijo škodljive snovi, ki pospešujejo staranje in vnetja.

Kaj pomaga?

Eden od načinov za spodbujanje naravnega »čiščenja« celic je občasno postenje oziroma časovno omejeno prehranjevanje. Najpogostejši pristop je, da vse obroke zaužijemo v 10- do 12-urnem časovnem oknu, preostanek dneva pa telo počiva brez hrane.

Imunski sistem lahko začne napadati lastno telo

S staranjem postane imunski sistem manj natančen, zato lahko začne napadati zdrava tkiva. To povečuje tveganje za avtoimunske bolezni, kot so revmatoidni artritis, kronične črevesne bolezni in multipla skleroza.

Kaj pomaga?

Obvladovanje stresa je izjemno pomembno, saj se številne avtoimunske težave poslabšajo prav v obdobjih večjih psihičnih obremenitev.

Koristna je tudi mediteranska prehrana, pomembni pa so še druženje, zadovoljstvo in kakovostni odnosi. Raziskave namreč kažejo, da imajo ljudje z močnejšo socialno mrežo manj znakov staranja imunskega sistema.

Strokovnjaki poudarjajo, da zdrav imunski sistem ni odvisen od ene same navade, temveč od celotnega življenjskega sloga; gibanja, prehrane, spanja, obvladovanja stresa in socialnih stikov.