Kaj se v resnici zgodi telesu, če pijemo premalo vode?

Skoraj vsak dan beremo priporočila o tem, koliko vode bi morali popiti in zakaj je hidracija ključna za zdravje. Tokrat pa smo pogledali drugo plat zgodbe, kaj se v resnici zgodi z našim telesom, ko tekočine ne zaužijemo dovolj.

Posledice niso le suha usta in žeja, temveč lahko dehidracija vpliva na možgane, energijo, videz in celo delovanje srca.

Če prav zdaj ne posegate po kozarcu vode, bi morda morali premisliti. Raziskave kažejo, da skoraj dve tretjini ljudi ne zaužijeta dovolj tekočine, pri čemer številni zmotno verjamejo, da čaj, kava ali alkohol lahko nadomestijo vodo. Resnica pa je ravno nasprotna.

Veliko ljudi čez dan sploh ne popije niti kozarca vode, številni pa niti ne vedo, koliko tekočine bi morali zaužiti. Posledice dehidracije se lahko pokažejo hitreje, kot si mislimo, in ne vplivajo le na telo, temveč tudi na možgane, počutje in videz.

Žeja pomeni, da je telo že v težavah

Občutek žeje je eden prvih znakov, da telesu primanjkuje tekočine. A strokovnjaki opozarjajo, da je telo takrat pogosto že blago dehidrirano. Zato je priporočljivo piti vodo redno čez ves dan in ne šele takrat, ko nas začne mučiti žeja.

Med zgodnje znake dehidracije sodijo tudi glavoboli. Ko telesu primanjkuje tekočine, se zmanjša volumen krvi, posledično pa se zmanjša tudi prekrvavitev možganov. To lahko povzroči utrujenost, slabšo koncentracijo in občutek omotičnosti.

Suha koža, razpokane ustnice in utrujenost

Pomanjkanje tekočine hitro opazimo tudi na videzu. Ustnice postanejo suhe in razpokane, usta lepljiva, koža pa izgubi prožnost in napetost. Eden izmed preprostih načinov preverjanja hidracije je tako imenovani test kožne napetosti, če koža po rahlem stisku ne zdrsne hitro nazaj v prvotni položaj, je to lahko znak dehidracije.

Dehidracija vpliva tudi na raven energije. Telo mora za osnovne procese porabiti več energije, zato se pojavi utrujenost. Če ste izčrpani, čeprav dovolj spite in niste pretiravali z vadbo, je lahko razlog prav pomanjkanje tekočine.

V hujših primerih tudi zmedenost in omedlevica

Ko dehidracija napreduje, postanejo simptomi resnejši. Srce začne biti hitreje, dihanje postane težje, pojavita se lahko razdražljivost in zmedenost. V najhujših primerih lahko zaradi padca krvnega tlaka pride celo do omedlevice.

Strokovnjaki opozarjajo, da je treba ob hujših znakih dehidracije ukrepati takoj. Pri blažjih oblikah običajno pomaga povečan vnos tekočine, pri majhnih otrocih, starejših in kroničnih bolnikih pa je včasih potrebna tudi zdravniška pomoč.

Koliko vode moramo spiti na dan?

Potrebe po tekočini se razlikujejo glede na starost, spol, telesno dejavnost, vreme in zdravstveno stanje. Odrasel moški naj bi dnevno popil približno tri litre vode, odrasla ženska pa okoli 2,2 litra. Med nosečnostjo in dojenjem se potrebe še povečajo, saj telo potrebuje več tekočine za podporo razvoju otroka in tvorbo mleka.

Prav tako moramo več piti med boleznijo, v vročih dneh in med športno dejavnostjo. Pri vadbi je priporočljivo zaužiti približno kozarec vode vsakih 15 do 20 minut aktivnosti ter nadaljevati z nadomeščanjem tekočine tudi po koncu treninga.

Pomemben pokazatelj je barva urina

Najzanesljivejši znak ustrezne hidracije je pogosto kar naše telo samo. Občutek žeje pomeni, da potrebujemo več tekočine, svetlo rumena barva urina pa običajno kaže na dobro hidriranost.

Ali štejejo tudi druge pijače?

Med dnevni vnos tekočine se sicer štejejo tudi čaj, kava, mleko, juhe in druge pijače z manj sladkorja. Kljub temu voda ostaja najboljša izbira za hidracijo.

Pijače s kofeinom imajo lahko blag diuretični učinek, kar pomeni pogostejše uriniranje, vendar pri večini ljudi še vedno prispevajo k skupnemu vnosu tekočine. Edina pijača, ki telo dejansko izsušuje, pa je alkohol.

Zato strokovnjaki svetujejo, da ob pitju alkoholnih pijač vmes popijemo tudi kozarec vode, telo nam bo naslednje jutro zelo hvaležno.