
Galerija

Če prenehamo z redno telesno dejavnostjo, telo tega ne »odpusti« tako zlahka kot v mladosti. Posledice se ne pokažejo čez noč, temveč se kopičijo, pogosto postanejo opazne že v nekaj mesecih ali letih.
Za Slovence, ki želijo ohraniti vitalnost, samostojnost in kakovost življenja tudi v zrelih letih, je razumevanje teh sprememb ključnega pomena.
Po 50. letu se začne naravni proces izgube mišične mase, znan kot sarkopenija. Če se gibanje zmanjša ali popolnoma opusti, se ta proces občutno pospeši.
Vsakodnevna opravila, kot so hoja po stopnicah, nošenje nakupovalnih vrečk ali vstajanje s stola, postajajo iz leta v leto težja. Manj mišic pomeni manj moči, slabšo stabilnost in večje tveganje za padce.
Manj gibanja pomeni počasnejše kurjenje kalorij. Tudi če prehrane ne spremenimo, lahko začnemo pridobivati telesno težo. Presnovni procesi se s starostjo naravno upočasnijo, telesna neaktivnost pa ta proces še dodatno pospeši. Telo porablja manj energije že v mirovanju, zato se odvečni kilogrami nabirajo skoraj neopazno.
Redno gibanje ohranja sklepe prožne in funkcionalne. Ko prenehamo z aktivnostjo, se pojavi togost, zlasti v kolkih, kolenih in ramenih. Vzpostavi se lahko začaran krog: bolečina otežuje gibanje, zaradi manj gibanja pa se togost in bolečina še povečujeta. V Sloveniji, kjer so pohodništvo, kolesarjenje in sprehodi del kulture, je redno gibanje tudi najboljša preventiva proti težavam s sklepi.
Telo potrebuje redno aktivacijo, da ohranja ravnotežje in usklajenost gibov. Brez tega se reakcijski čas podaljša, stabilnost pa zmanjša. Po 60. letu je tveganje za padce bistveno večje, kar lahko ogrozi samostojno življenje. Prav ravnotežje je eden ključnih dejavnikov, ki odločajo, ali bo posameznik lahko dolgo živel neodvisno.
Srce je mišica in kot vsaka mišica potrebuje vadbo. Preveč sedenja lahko prispeva k slabšemu pretoku krvi, višjemu krvnemu tlaku in večjemu tveganju za srčno-žilne bolezni. Že redni krajši sprehodi po domačem kraju ali bližnjem gozdu dolgoročno pomembno vplivajo na delovanje srca.
Kosti se krepijo ob obremenitvi. Če telesna dejavnost izostane, se lahko proces redčenja kosti pospeši. Po srednjih letih telo naravno hitreje izgublja kostno maso, brez gibanja pa se tveganje za zlome še poveča. To je posebej pomembno za prebivalce Slovenije, kjer so padci na poledenelih površinah pozimi pogosti.
Paradoksalno je, da manj gibanja pogosto pomeni več utrujenosti. Telesna dejavnost spodbuja prekrvavitev in oskrbo tkiv s kisikom. Ko se prenehamo gibati, se utrujenost zadržuje dlje časa, občutek vitalnosti pa upada. Namesto energije pride občutek otopelosti.
Gibanje spodbuja sproščanje hormonov dobrega počutja in izboljšuje prekrvavitev možganov. Dolgotrajno sedenje pa lahko vpliva na slabše razpoloženje, več napetosti in zmanjšano mentalno jasnost. Redna telesna aktivnost dokazano prispeva k boljšemu razpoloženju, boljši koncentraciji in večji psihični odpornosti.
Telo po 50. letu ne dopušča dolgotrajne neaktivnosti brez posledic. Mišice slabijo, presnova se upočasni, sklepi otrdijo, srce izgublja moč, kosti se redčijo, energija pa pada.
Dobra novica? Nikoli ni prepozno za začetek. Že zmerna, redna telesna dejavnost, kot so hoja, kolesarjenje ali lahka vadba za moč, lahko bistveno izboljša kakovost življenja in podaljša samostojnost.
Če želite tudi v zrelih letih ostati vitalni, je odgovor preprost: ostanite v gibanju.