
Galerija

Sprostitveni odziv, ki ga sproži parasimpatični živčni sistem, je naraven biološki mehanizem, s katerim telo preklopi iz stanja stresa v stanje ravnovesja in okrevanja.
Ko se sprostimo, se v telesu aktivirajo številni pozitivni procesi.
Srce bije počasneje, krvni tlak pade, prebava se izboljša, mišice se sprostijo in to je šele začetek.
Sprostitveni odziv je nasproten odzivu »boj ali beg«, ki ga povzroča stres. Aktivira ga parasimpatični živčni sistem, ki prevzame nadzor nad telesnimi funkcijami, ko se počutimo varno in mirno. Telo začne varčevati z energijo, hormoni stresa upadejo, vklopi pa se sistem samozdravljenja.
Ko stres popusti, telo izloča acetilholin, hormon, ki deluje kot zaviralec srčnega ritma. Srce bije mirneje, kar zmanjšuje obremenitev na celoten srčno-žilni sistem.
Stresne situacije zožijo krvne žile in dvignejo tlak. Med sproščanjem se žile ponovno razširijo, krvni tlak pa se zniža. To je še posebej pomembno za tiste, ki trpijo za hipertenzijo.
Med stresom se prebava upočasni ali celo ustavi. V stanju sprostitve pa se ponovno aktivira. Telo lažje predeluje hrano, zmanjšuje se vnetje v črevesju, olajša se simptome IBS (sindroma razdražljivega črevesja).
Panično dihanje je eden glavnih znakov stresa. Sproščeno dihanje, počasi, globoko in enakomerno, omogoča telesu, da se uravnovesi. Priporoča se približno 6 vdihov na minuto.
Pod stresom se mišice napnejo. Sprostitev omogoča, da napetost popusti. Dolgotrajna napetost lahko povzroča bolečine v vratu, hrbtu ali glavi. Tehnike, kot je progresivna mišična sprostitev, so učinkovita pomoč.
Sproščeno telo izloča endorfine, naravne blažilce bolečine. Sprostitvene tehnike, kot so meditacija ali globoko dihanje, pomagajo ublažiti bolečino pri migrenah, fibromialgiji in drugih kroničnih stanjih.
Stres povečuje raven sladkorja v krvi. Redna sprostitev lahko pripomore k njegovi stabilizaciji – še posebej pri ljudeh s sladkorno boleznijo.
Dolgotrajen stres oslabi odpornost. Sproščanje omogoča telesu, da si opomore in bolje brani pred okužbami.
Mnogi težko zaspijo prav zaradi »ožičenega« stanja živčnega sistema. Tehnike sproščanja pomagajo, da se telo lažje preklopi v spanje kar je ključno za regeneracijo.
Vsakdo ima svoj način. Nekateri se sprostijo z vrtnarjenjem, kuhanjem ali branjem, drugi prisegajo na meditacijo, jogo ali molitev. Lahko pa preizkusite preverjene metode:
Tehniko je razvil dr. Herbert Benson, pionir raziskovanja sprostitvenega odziva:
V hitrem tempu vsakdana je kronični stres tiha grožnja zdravju. A dobra novica je, da imamo vgrajen mehanizem za obvladovanje – samo aktivirati ga moramo. Vsak dan si vzemite vsaj nekaj minut za zavestno sprostitev. Telo vam bo hvaležno.
Sprostitev ni razkošje, je nuja za zdravje.