Kako družbena omrežja vplivajo na depresijo?

Uporaba družbenih omrežij je pri nekaterih ljudeh povezana s povečanimi občutki depresije.

Raziskave kažejo, da lahko pretirana uporaba sproži negativna čustva ali poslabša obstoječe simptome, pogosto zaradi neugodnih socialnih primerjav in izpostavljenosti negativnim novicam.

Omejevanje časa na teh platformah lahko pomaga izboljšati razpoloženje in splošno počutje.

Dokazi, da družbena omrežja lahko povzročijo depresijo

Po ocenah danes družbena omrežja, kot so Facebook, X in Instagram, uporablja približno štiri milijarde ljudi. To je spodbudilo strokovnjake za duševno zdravje, da podrobneje raziščejo, ali njihova priljubljenost vpliva na pojav depresije.

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki omejijo čas na družbenih omrežjih, običajno bolj srečni kot tisti, ki tega ne storijo.

Študije potrjujejo, da lahko družbena omrežja sprožijo vrsto negativnih čustev, ki prispevajo k depresiji ali jo poglobijo.

Študija v reviji Lancet  je pokazala, da so ljudje, ki pozno ponoči preverjajo Facebook, pogosteje depresivni in manj zadovoljni.

Druga študija  je ugotovila, da manj časa na družbenih omrežjih pomeni manj simptomov depresije in osamljenosti.

Raziskava Univerze v Missouriju pa je razkrila, da so uporabniki Facebooka, ki so ob uporabi občutili zavist, bolj dovzetni za depresivne simptome.

Leta 2023 je ameriški kirurg Vivek Murthy opozoril na nevarnosti družbenih omrežij za duševno zdravje mladih – predvsem na težave z zadovoljstvom z življenjem, telesno samopodobo in spanjem.

Kako je videti klinična depresija?

Klinična depresija oziroma velika depresivna motnja je motnja razpoloženja, za katero so značilni:

• dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti,
• težave s koncentracijo, spanjem ali apetitom,
• občutki brezvrednosti in krivde,
• tesnoba, utrujenost, telesne bolečine,
• misli na smrt ali samomor.

Zdravljenje vključuje psihoterapijo in zdravila, ob tem pa lahko pomembno pomaga tudi zmanjšanje časa na družbenih omrežjih ter krepitev pristnih odnosov v resničnem življenju.

Zakaj manj družbenih omrežij pomeni več dobrega počutja?

Raziskava Univerze v Pensilvaniji (2018) je prvič pokazala vzročno povezavo med zmanjšanjem uporabe družbenih omrežij in boljšim duševnim zdravjem. Študenti, ki so omejili uporabo Facebooka, Instagrama in Snapchata na 30 minut dnevno, so po treh tednih poročali o manj depresije in osamljenosti.

Omejevanje uporabe zmanjšuje:

• neugodne primerjave z drugimi (»njihovo življenje je popolno, moje pa ne«),
• občutek izključenosti,
• zavist in ljubosumje ob opazovanju uspehov ali srečnih trenutkov drugih.

Nova oblika ustrahovanja – spletno nasilje

Družbena omrežja so odprla vrata tudi novi obliki nasilja med mladimi. Z enim klikom lahko nasilneži delijo posnetke poniževanja, pretepanja ali širijo sovražne komentarje. Žrtve pogosto ne poiščejo pomoči, saj se bojijo še hujšega nadlegovanja, kar vodi v osamljenost in stisko. V najhujših primerih so posledice tragične.

Slabe novice in »doomscrolling«

Vsak peti Američan danes novice spremlja prek družbenih omrežij, kjer prevladujejo katastrofe, politični spori in smrti znanih oseb. Pretirano drsenje po takšnih novicah, doomscrolling, vodi v začaran krog negativnosti, ki krepi tesnobo in depresijo.

Študija Lancet Psychiatry (2018) je pokazala, da so ljudje, ki so pred spanjem uporabljali Facebook, imeli 6 odstotkov večjo verjetnost za razvoj depresije ter so svojo srečo ocenili za 9 odstotkov nižjo.

Kako uporabljati družbena omrežja varno?

Popolna odpoved ni potrebna, strokovnjaki pa svetujejo zmernost:

• nastavite časovne omejitve ali uporabite aplikacije za spremljanje uporabe,
• načrtujte aktivnosti brez zaslonov – sprehod, knjiga, film, druženje, klic prijatelja, kuhanje, ustvarjanje.

Depresija po upokojitvi: kako jo prepoznati?

Ključne ugotovitve

Pretirana uporaba družbenih omrežij lahko poveča negativna čustva in tveganje za depresijo. Omejevanje uporabe zmanjša občutek izključenosti, zavist in »doomscrolling«. Zmanjšanje časa na družbenih omrežjih izboljša duševno zdravje in splošno počutje.

Zakaj se vedno več ljudi počuti osamljene – predvsem mladi moški

S športno rekreacijo nad vse težave

Vpliv družbenih omrežij na ljudi, ki se redno ukvarjajo s športno rekreacijo, je precej specifičen in ima lahko pozitivne in negativne učinke.

Pozitivni vplivi na rekreativne športnike

Motivacija in navdih – spremljanje športnih skupin, trenerjev ali prijateljev na družbenih omrežjih lahko spodbuja k večji aktivnosti (npr. izzivi 10.000 korakov, kolesarske skupine na Stravi).

Družbena podpora - objavljanje dosežkov (tek, kolesarjenje, pohodi) krepi občutek pripadnosti in podpore, kar dokazano izboljšuje počutje.

Dostop do informacij – rekreativci lažje pridejo do vadbenih nasvetov, prehranskih priporočil in idej za nove aktivnosti.

Občutek dosežka – deljenje športnih uspehov na družbenih omrežjih lahko poveča samozavest in zadovoljstvo.

Negativni vplivi

Nezdrave primerjave – športniki rekreativci se pogosto primerjajo s profesionalci ali vrstniki z “boljšimi rezultati”, kar lahko vodi v nezadovoljstvo, stres in občutek manjvrednosti.

Prekomerno obremenjevanje – aplikacije, kot je Strava, lahko spodbujajo tekmovanje do te mere, da rekreativci pretiravajo z obremenitvami, kar poveča tveganje za poškodbe in izgorelost.

FOMO (fear of missing out) – če kdo vidi, da njegovi prijatelji tečejo, kolesarijo ali trenirajo, sam pa tisti dan počiva, se lahko pojavi občutek krivde ali tesnobe.

Motnje v regeneraciji – stalno preverjanje objav in rezultatov lahko zmanjša kakovost spanja, ki je za športnike ključnega pomena.

Je jutranja rekreacija pred službo res pametna izbira za boljše počutje?

Kako naj rekreativni športniki uporabljajo družbena omrežja zdravo?

Uporabljajte aplikacije za lastno motivacijo, ne za tekmovanje z drugimi. Osredotočite se na svoj napredek, ne na številke drugih.

Nastavite si časovne omejitve za uporabo telefona po vadbi (da ne moti regeneracije in spanja). Namesto primerjanja iščite skupnosti za podporo – športne forume, društva, lokalne tekaške ali kolesarske skupine.

Spremljajte vsebine, ki vas navdihujejo in izobražujejo, ne tistih, ki sprožajo zavist.

Za rekreativne športnike so družbena omrežja lahko odličen motivator, a če prevlada primerjanje in tekmovalnost, se hitro obrneta v stres in nezadovoljstvo. Ključ je v zmernosti in selektivni uporabi.