Kako pravilno meriti krvni tlak doma

Če želite dobiti zanesljive in medicinsko uporabne podatke, je pomembno, da upoštevate nekaj ključnih pravil, še posebej, če so od pravilnih meritev odvisne odločitve o vašem zdravju.

Jutranje merjenje je ključno za natančnost

Krvni tlak je najbolje izmeriti zjutraj, v eni uri po prebujanju. Meritev opravite še pred zajtrkom, kavo, kajenjem ali jemanjem zdravil.

Takšna meritev pokaže tako imenovani osnovni oziroma bazalni krvni tlak in razkrije, ali zdravljenje oziroma zdravila, ki ste jih vzeli večer prej, še vedno učinkovito delujejo.

Večerne meritve razkrijejo skrite poraste

Drugo meritev je priporočljivo opraviti pozno popoldne ali zgodaj zvečer, idealno pred večerjo ali vsaj dve uri po obroku. Pri številnih ljudeh se prav v večernem času pojavijo nepričakovani porasti krvnega tlaka, ki bi sicer lahko ostali neopaženi.

Vedno opravite dve meritvi

Vsakič, ko merite krvni tlak, naredite dve meritvi v razmiku ene minute. Če se rezultata močno razlikujeta, opravite še tretjo meritev in prvo zanemarite. Tako zmanjšate možnost naključnih napak.

Merite več dni zapored

Za zanesljivo povprečje strokovnjaki priporočajo, da krvni tlak merite zjutraj in zvečer od tri do sedem dni zapored. Rezultate prvega dne zavrzite, nato pa izračunajte povprečje preostalih meritev. Tako dobite veliko realnejšo sliko svojega krvnega tlaka.

Krvni tlak sledi dnevnemu ritmu

Krvni tlak v telesu sledi cirkadianemu (dnevno-nočnemu) ritmu. Zjutraj običajno hitro naraste. Čez dan ostaja razmeroma stabilen, vendar lahko niha zaradi stresa, telesne aktivnosti ali kofeina. Ponoči se praviloma zniža. Pri nekaterih ljudeh se ponoči tlak ne zniža, kar je povezano z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete.

Tehnika merjenja je enako pomembna kot čas

Pred meritvijo mirno sedite vsaj pet minut. Hrbet naj bo naslonjen na naslonjalo, obe stopali pa naj bosta plosko na tleh. Uporabljajte manšeto za nadlaket ustrezne velikosti (ne zapestne). Roka naj počiva na mizi v višini srca.

Pred merjenjem se izogibajte:

• kavi ali drugim napitkom s kofeinom,
• alkoholu,
• kajenju,
• telesni aktivnosti.

Vsaj 30 minut pred meritvijo se tem dejavnikom izognite. Pomembno je tudi, da imate prazen mehur ter da nimate bolečin ali povišane telesne temperature.

Kakšne vrednosti veljajo za normalne?

Po evropskih smernicah naj bi bilo povprečje domačih meritev krvnega tlaka nižje od 135/85 mmHg. Idealna vrednost je približno 120/80 mmHg ali manj.

Včasih so potrebne pogostejše meritve

Meritve zjutraj in zvečer v nekaterih primerih niso dovolj. Če obstaja sum na nočno hipertenzijo, tako imenovani sindrom bele halje (povišan tlak ob obisku zdravnika) ali prikrito hipertenzijo, lahko zdravnik priporoči 24-urno ambulantno merjenje krvnega tlaka (ABPM), ki omogoča bolj celovit vpogled.

Posebne situacije zahtevajo posebna pravila

Pri nosečnicah je priporočljiva uporaba certificiranih merilnikov krvnega tlaka, meritve pa naj opravijo dvakrat na dan. Pri starejših ljudeh je priporočljivo, da tlak izmerijo tudi stoje, po 1 do 3 minutah, saj se tako lahko odkrije padec krvnega tlaka ob spremembi položaja.

Najpogostejše napake pri merjenju

Pri domačem merjenju krvnega tlaka se pogosto pojavljajo napake, kot so:

• merjenje le takrat, ko se človek slabo počuti,
• vsakodnevno spreminjanje časa merjenja,
• preskakovanje priprave pred meritvijo,
• uporaba napačne velikosti manšete,
• osredotočanje na posamezne meritve namesto na povprečje.

Takšne napake lahko privedejo do napačnih zaključkov o zdravstvenem stanju ali potrebi po zdravilih, zato je pravilna tehnika merjenja izjemno pomembna.