Kako prenehati jesti, ko nismo lačni: 7 razlogov za nepotrebno prigrizkovanje in rešitve

Zakaj jemo, tudi ko nismo lačni? Hrana nas pogosto spravi v dobro voljo. Kratek prigrizek lahko izboljša razpoloženje, poveča produktivnost pri delu ali olajša druženje z drugimi ljudmi.

Težava nastane, ko prigrizujemo brez razmišljanja. Takrat lahko zaužijemo več kalorij, kot jih telo potrebuje, kar sčasoma vodi v povečanje telesne teže in energijsko neravnovesje.

Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno prepoznati prave signale lakote in razumeti, zakaj segamo po hrani tudi takrat, ko telo energije v resnici ne potrebuje.

Zakaj jemo, ko nismo lačni?

V idealnem svetu bi jedli samo takrat, ko telo potrebuje energijo. V resničnem življenju pa pogosto jemo iz drugih razlogov:

• zaradi čustev
• iz navade
• ob praznovanjih
• zaradi dolgočasja
• zaradi družbenih situacij

Dietetiki poudarjajo, da je prvi korak prepoznati stopnjo lakote, še preden začnemo jesti. Pri delu s strankami uporablja lestvico lakote in sitosti, na kateri posameznik občutek lakote oceni od 1 do 10 – od »zelo lačen« do »preveč sit«. Že samo to, da se za trenutek ustavimo in ocenimo svojo lakoto, lahko pomaga preprečiti nepotrebno prehranjevanje.

7 najpogostejših razlogov, zakaj jemo, ko nismo lačni

1. Dolgčas

Ko nam je dolgčas, pogosto avtomatično odpremo hladilnik. V službi se lahko odpravimo v kuhinjo, da bi se izognili dolgočasnemu projektu ali neprijetnemu telefonskemu pogovoru. Doma pa se s prigrizkom pogosto izogibamo gospodinjskim opravilom.

Rešitev

Namesto hrane zaposlite možgane z drugo dejavnostjo: kratek pogovor s sodelavcem, nekaj minut raztezanja ali lahke vadbe, reševanje križank ali ugank.

2. Želja po okusu

Včasih nas ne vodi lakota, temveč želja po okusu ali teksturi hrane. To se pogosto zgodi, ko potrebujemo majhen dvig energije ali razpoloženja. To ni enako kot prava želja po določeni hrani. Če smo že pojedli uravnotežen obrok, lahko dodatno prigrizkovanje samo zaradi okusa vodi v prenajedanje.

Rešitev

Okus lahko zadovoljite tudi brez dodatnih kalorij: žvečilni gumi brez sladkorja, umivanje zob (metin okus zmanjša željo po hrani), kozarec vode z limono ali sadjem.

3. Nervozno prehranjevanje

V družbenih situacijah ljudje pogosto jedo, ker je to najlažje ali pa zato, ker so nervozni. Ste že kdaj na zabavi stali ob mizi s prigrizki in nenehno nekaj grizljali, ker vam je bilo neprijetno? To je tipičen primer nervoznega prehranjevanja.

Rešitev

Če ste na dogodku: stopite stran od hrane, pomagajte gostitelju, ponudite gostom pijačo ali pospravite krožnike. Tako boste zaposleni in manj verjetno posegali po prigrizkih.

4. Čustvena lakota

Za mnoge ljudi hrana zapolni čustveno praznino. Lahko prinaša občutek topline, varnosti in zadovoljstva. Zato številni terapevti pomagajo ljudem razumeti čustvene vzorce prehranjevanja.

Rešitev

Namesto hrane poskusite: sprehod, jogo, drugo telesno aktivnost. Gibanje pomaga zmanjšati stres in negativne misli. Če težave trajajo dlje časa, lahko pomaga tudi pogovor s terapevtom.

5. Prigrizkovanje iz navade

Če vsak dan ob isti uri posežemo po prigrizku, telo to začne pričakovati. Na primer: če vedno ob 15. uri odpremo hladilnik ali če televizijo vedno gledamo s hrano v rokah.

Rešitev

Naslednjič se vprašajte: Ali sem res lačen? Če odgovor ni »da«, naredite nekaj drugega: pojdite na kratek sprehod, pokličite prijatelja. Tako boste staro navado nadomestili z bolj zdravo.

6. Prestroge diete

Včasih ljudje jedo, čeprav niso lačni, ker si prepovedujejo določena živila. Zaradi tega niso zadovoljni z obroki in kasneje posežejo po dodatni hrani. Strokovnjaki zato poudarjajo pomen uravnotežene prehrane brez strogih prepovedi.

7. Okolje, ki sproži željo po hrani

Nekateri kraji avtomatično sprožijo željo po prigrizkih.

Primeri: prigrizki v avtomobilu, hrana med gledanjem televizije, prigrizki med dolgimi vožnjami.

Rešitev

Določite jasna mesta za prehranjevanje. Najbolje je, da obroke jeste: v kuhinji, v jedilnici. Tako boste bolj pozorni na obrok in bolj zadovoljni s hrano.

Intuitivno prehranjevanje: poslušajte svoje telo

Strokovnjaki pogosto priporočajo pristop, imenovan »intuitive eating« oziroma intuitivno prehranjevanje. Ta način prehranjevanja temelji na: poslušanju signalov lakote, spoštovanju občutka sitosti, bolj zdravem odnosu do hrane. Čeprav ni namenjen neposredno hujšanju, lahko pomaga izboljšati zdravje, energijo in splošno počutje.

Ključ do zdravega prehranjevanja

Zmerno prigrizkovanje je lahko del zdrave prehrane, če ne zaužijemo preveč kalorij. Strokovnjaki svetujejo: jejte zmerne obroke, jejte redno čez dan, poslušajte signale telesa, ne uvajajte strogih prepovedi hrane.

Preveč omejitev pogosto vodi v prenajedanje in občutek prikrajšanosti.