
Galerija

V družbi, kjer so pozornost in skrbi pogosto usmerjene v previsok krvni tlak (hipertenzijo), nizek krvni tlak (hipotenzija) ostaja v senci.
A za mnoge ljudi je ravno hipotenzija vir številnih neprijetnosti, od utrujenosti in vrtoglavice do omedlevic in zmanjšane kakovosti življenja. Čeprav nizek tlak pogosto velja za zdravega, lahko v določenih primerih predstavlja resno težavo.
Kaj torej pomeni živeti z nizkim krvnim tlakom in kako si lahko pomagamo?
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je nizek krvni tlak stanje, pri katerem sistolični tlak (zgornja vrednost) pade pod 90 mm Hg, diastolični (spodnja vrednost) pa pod 60 mm Hg. Vendar številke same po sebi še ne povedo vsega.
Če nekdo z vrednostmi 90/60 mm Hg nima nobenih simptomov, to še ne pomeni bolezni. Težava nastane, ko se pojavijo simptomi, kot so omotica, utrujenost, zamegljen vid, slabost ali celo omedlevica.
Hipotenzija ni vedno patološka. Športniki, predvsem vzdržljivostni, imajo pogosto nižji krvni tlak kot povprečna populacija, to je posledica boljše regulacije srčnega delovanja. Vendar pa obstajajo številni patološki vzroki za znižan krvni tlak:
»Ko sem bila mlajša, mi je mama vedno govorila, da imam srečo, ker imam nizek tlak, da mi vsaj srce ne bo trpelo kot očetu. A mene je vsak dan bolela glava, nenehno sem bila utrujena. Potrebovala sem skoraj deset let, da sem našla način, kako s tem živeti,« je zapisala naša bralka.
Redni, manjši obroki z dovolj soli lahko pomagajo pri zvišanju tlaka. Sol zadržuje vodo v telesu, kar poveča volumen krvi. Seveda je pomembna zmernost, še posebej pri posameznikih s težavami z ledvicami.
Poudarek naj bo tudi na živilih z visoko vsebnostjo B-vitaminov in železa, saj anemija lahko dodatno poslabša hipotenzijo.
Pitje dovolj tekočine (2–2,5 litra dnevno) je ključno, še posebej v vročem vremenu ali pri telesni aktivnosti. Priporoča se tudi pitje rahlo soljene vode ali izotoničnih napitkov pri večjih izgubah tekočine.
Zmerna telesna vadba, zlasti hoja, plavanje in kolesarjenje, spodbuja prekrvavitev in krepi žilni tonus. Pri osebah s simptomi ortostatske hipotenzije je priporočljivo, da se izogibajo nenadnemu vstajanju ali predolgemu stoječemu položaju.
Pri vstajanju iz sedečega ali ležečega položaja pomaga stiskanje mišic nog, to poveča vračanje krvi v srce. Priporočajo se tudi elastične kompresijske nogavice.
Skodelica kave ali čaja lahko kratkoročno pomaga zvišati krvni tlak. A pozor, učinek je začasen, dolgoročno se lahko telo nanj privadi in koristi se zmanjšajo.
Čeprav hipotenzija pogosto ni nevarna, je pomembno izključiti resne vzroke. Ob naslednjih simptomih je nujen posvet z zdravnikom:
Zdravnik bo lahko opravil osnovne preiskave (EKG, krvne preiskave, ortostatski test) in po potrebi prilagodil terapijo ali svetoval specialistični pregled.
Nizek krvni tlak sam po sebi ni bolezen, a za nekatere posameznike je lahko vir resnih težav. Ključno je prepoznati vzorce, ki povzročajo simptome, in s strokovno pomočjo poiskati učinkovite načine za obvladovanje. Pri večini ljudi spremembe življenjskega sloga zadostujejo, da se kakovost življenja bistveno izboljša.
Hipotenzija je stanje, ki zahteva zavedanje, ne strahu. S pravim pristopom lahko z njo živimo povsem polno in aktivno življenje.