Kako se z leti spreminjajo možgani in kaj lahko storimo za njihovo zdravje

Naše razmišljanje, spomin, sposobnost sporazumevanja in povezovanja z drugimi so pomemben del identitete. Z leti se lahko nekatere miselne sposobnosti nekoliko spremenijo, pri nekaterih ljudeh pa pride do izrazitejšega kognitivnega upada.

Kognitivni upad pomeni postopno slabšanje sposobnosti, kot so učenje, pomnjenje, pozornost in presojanje. Manjše spremembe so pogosto normalen del staranja, večje težave pa lahko kažejo na bolezenske spremembe.

Štiri stopnje kognitivnih sprememb

Strokovnjaki običajno razlikujejo štiri stopnje:

• Brez kognitivnih motenj: sposobnosti razmišljanja in spomina ostajajo nespremenjene.
• Subjektivni kognitivni upad: posameznik opazi spremembe, vendar te še ne vplivajo bistveno na vsakodnevno življenje.
• Blaga kognitivna motnja: pojavijo se težave s spominom, jezikom, presojanjem in orientacijo.
• Demenca: težave začnejo ovirati vsakodnevna opravila, kot so vožnja, plačevanje računov ali skrb zase.

Manjši upad spomina je lahko normalen del staranja, vendar ponavljajoče se težave, ki vplivajo na življenje, zahtevajo pozornost.

Znaki, na katere velja biti pozoren

Pri blažjem kognitivnem upadu se lahko pojavijo: težave pri iskanju pravih besed, izgubljanje predmetov, pozabljanje dogovorov in obveznosti, težje opravljanje zahtevnejših nalog.

Zdravnika je priporočljivo obiskati, če se pojavijo: izgubljanje na znanih poteh, ponavljajoče se postavljanje istih vprašanj, težave pri prepoznavanju bližnjih, izrazite spremembe razpoloženja ali osebnosti, vse večje težave pri sporazumevanju.

Kako zdravniki ugotavljajo kognitivni upad?

Za začetno oceno uporabljajo različne kratke teste, med njimi tudi SAGE (Self-Administered Gerocognitive Examination), ki preverja spomin, razmišljanje in druge kognitivne sposobnosti.

Po potrebi sledijo podrobnejši nevropsihološki testi, krvne preiskave ter slikanje možganov z magnetno resonanco. Tako lahko zdravniki ugotovijo, ali so težave povezane s staranjem ali z drugimi vzroki.

Kaj vpliva na hitrost kognitivnega staranja?

Na spremembe vplivajo številni dejavniki. Med pomembnejšimi so:

• visok krvni tlak,
• sladkorna bolezen,
• bolezni žil,
• povišan holesterol,
• kajenje,
• slabši spanec,
• depresija in kronični stres,
• izguba sluha.

Pomembno vlogo imajo tudi geni in družinska zgodovina. Vendar kognitivni upad ni neizogiben, življenjski slog lahko pomembno vpliva na zdravje možganov.

Pri katerih letih se začne kognitivni upad?

Čas začetka je zelo različen. Raziskave kažejo, da se pri nekaterih ljudeh prve spremembe pojavijo okoli 70. leta, vendar mnogi tudi v poznejših letih ohranijo dobre miselne sposobnosti.

Višja izobrazba, duševna aktivnost in dobra socialna povezanost so povezane z boljšim ohranjanjem kognitivnih sposobnosti v starosti.

Kako lahko zaščitimo možgane?

Strokovnjaki priporočajo več ukrepov, ki pomagajo ohranjati zdravje možganov:

• uživanje zdrave prehrane, predvsem veliko zelenjave, sadja, rib in polnovrednih živil,
• redno gibanje,
• ohranjanje družabnih stikov,
• branje, učenje novih veščin in miselne igre,
• zaščita glave pred poškodbami,
• omejevanje alkohola,
• opustitev kajenja.

Raziskave kažejo tudi, da bi lahko nekateri prehranski dodatki, na primer multivitamini, pri starejših pomagali upočasniti kognitivni upad, vendar so potrebne še dodatne raziskave.

Kognitivni upad ne pomeni nujno demence

Vsakdo, ki opazi slabši spomin ali počasnejše razmišljanje, ne bo razvil Alzheimerjeve bolezni ali demence. Pri številnih ljudeh gre za običajne spremembe, povezane s staranjem. Če pa težave vplivajo na vsakodnevno življenje, razpoloženje ali odnose z drugimi, je pomemben posvet z zdravnikom. Zdravje možganov lahko ohranjamo podobno kot zdravje srca in telesa, z gibanjem, kakovostno prehrano, učenjem in aktivnim življenjem.