
Galerija

Raziskava med odraslimi, starimi od 50 do 65 let, je pokazala, da se skoraj polovica ljudi boji staranja, dve tretjini pa skrbi, ali bodo znali uživati v življenju tudi v poznejših letih.
Več kot polovica vprašanih je izrazila strah, da jih bodo drugi zaradi starosti obravnavali kot manj sposobne.
Pozitivni vidiki staranja pogosto ostajajo v senci predsodkov. Ti izvirajo iz družbenih stereotipov, medijskih podob in celo vsakdanjih izkušenj, kjer so starejši prezrti ali obravnavani pokroviteljsko.
Družba z izdelki proti staranju in simboli, kot je cestni znak s sključenim človekom in palico, pogosto nehote ohranja predstavo, da je starost nekaj negativnega.
Beseda izvira iz grščine (gerasko – staram se, phobos – strah). Ljudje, ki trpijo za geraskofobijo, doživljajo intenzivno tesnobo ob misli na staranje, na telesne spremembe, ki jih to prinaša, ali na socialne posledice, kot so osamljenost, manjša veljava v družbi ali zmanjšana sposobnost.
Geraskofobija se pogosto prepleta z drugimi strahovi, na primer s tanatofobijo (strah pred smrtjo), pa tudi z anksioznimi motnjami in depresijo.
Simptomi so močna tesnoba ob pogovoru ali misli na staranje, izogibanje starejšim ljudem ali temam, povezanim s starostjo, pretirana skrb za mladosten videz (npr. obsesivna uporaba kozmetike, estetskih posegov), občutek brezupa ob zaznavanju telesnih sprememb, telesni znaki anksioznosti (pospešeno bitje srca, znojenje, napadi panike).
Geraskofobija se lahko razvije zaradi kombinacije dejavnikov:
Strokovnjaki predlagajo nekaj korakov, s katerimi lahko premagamo strah pred staranjem in proces življenja v poznejših letih sprejmemo z več radovednosti in veselja:
Sprejemanje staranja ne pomeni sprijaznjenja z izgubo, temveč priložnost za novo poglavje življenja. Staranje lahko prinese svobodo, čas za osebne interese, globlje odnose in občutek izpolnjenosti. Ključno je, da se ne ujamemo v negativne predstave družbe, temveč sami soustvarimo pozitivno izkušnjo lastnih let.