
Galerija

Za spremembo so dovolj majhni, a vztrajni koraki, več gibanja, kakovostnejša prehrana, dovolj spanja in manj kroničnega stresa.
Skrb za zdravje se pogosto začne šele takrat, ko se pojavijo težave. Takrat pa je lahko za nekatere spremembe že pozno. Telesna zmogljivost, mišična masa, presnova in sposobnost regeneracije se namreč začnejo spreminjati že precej prej, zato je pomembno, da za telo skrbimo tudi takrat, ko se počutimo dobro.
Redna telesna dejavnost je eden od temeljev dobrega zdravja. Pri tem ni treba biti vrhunski športnik. Pomembno je, da je telo redno izpostavljeno ustrezno odmerjenemu naporu in da ima po njem dovolj časa za regeneracijo. Vadba za vzdržljivost, kot so hitra hoja, tek, plavanje ali kolesarjenje, krepi srčno-žilni in dihalni sistem. Pomemben del telesne dejavnosti pa je tudi vadba za moč, saj pomaga ohranjati mišično in kostno maso ter telesno funkcionalnost. Za odraslega človeka je lahko dobra osnova nekaj vadbe za vzdržljivost in nekaj vadbe za moč na teden. Količino in intenzivnost je treba prilagoditi telesni pripravljenosti, starosti in morebitnim zdravstvenim omejitvam.
Pomembno je tudi razumeti razliko med naporom in regeneracijo. Trening je za telo stres, zaradi katerega se mora prilagoditi. Če pa je stres prepogost in mu ne sledijo počitek, kakovosten spanec ter ustrezna prehrana, lahko začne telesu bolj škoditi kot koristiti.
Za človeka, ki je dolgo neaktiven, začetek ne potrebuje telovadnice, drage opreme ali zahtevnega programa. Dovolj je hoja. Kdor trenutno skoraj nič ne hodi, lahko začne z nekaj deset minutami na dan in razdaljo postopoma povečuje. Ko postane določena razdalja lahka, je mogoče postopoma povečati hitrost. Pozneje lahko hitrejšo hojo kombinira tudi s kratkimi odseki teka. Podobno velja za vse druge oblike telesne dejavnosti: pomembnejša od popolnega načrta je doslednost. Veliko ljudi želi na začetku spremeniti vse naenkrat, nato pa po nekaj tednih odneha. Trajnejše rezultate običajno prinesejo manjše spremembe, ki jih je mogoče vključiti v vsakdanje življenje.
Pri skrbi za zdravje pogosto govorimo o prehrani in gibanju, vendar je kakovosten spanec enako pomemben temelj. Med spanjem potekajo številni procesi, povezani z obnovo organizma, uravnavanjem presnove, delovanjem imunskega sistema in regeneracijo po telesnem naporu. Zato ni dovolj, da človek veliko trenira in se zdravo prehranjuje, če hkrati kronično spi premalo. Pomembni so predvsem dovolj dolga in redna nočna regeneracija, primerna temperatura in prezračen prostor ter čim manj motenj.
Na delovanje imunskega sistema vpliva več dejavnikov, med njimi prehrana, telesna dejavnost, spanje, stres in splošno zdravstveno stanje. Pri prehrani je pomembna raznolikost. Jedilnik naj vključuje veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit, kakovostnih virov beljakovin ter nenasičenih maščob. Koristna je tudi fermentirana hrana. Pomembno je, da prehrana zagotavlja dovolj energije in hranil. Hitro in nepremišljeno hujšanje oziroma dolgotrajno stradanje nista dobra pristopa. Pri velikem energijskem primanjkljaju lahko telo težje zagotavlja vse potrebe, povezane z obnovo in normalnim delovanjem organizma. Pomembna je tudi črevesna mikrobiota. Različni mikroorganizmi v prebavilih so povezani s številnimi procesi v telesu, tudi z delovanjem imunskega sistema. Zato je raznolika prehrana pomembna tudi za raznolikost mikroorganizmov, ki živijo v prebavnem traktu.
Pri krepitvi zdravja ni ene same hrane, ki bi lahko nadomestila kakovostno prehrano. Bolj pomemben je celoten prehranski vzorec. Na jedilniku naj se čim pogosteje znajdejo različna živila, predvsem tista, ki zagotavljajo veliko hranil glede na energijsko vrednost. Pri tem je koristno posegati po različnih vrstah zelenjave, sadja, žit in stročnic ter jih med seboj menjavati. Takšen način prehranjevanja je precej bolj smiseln kot iskanje posameznega živila ali prehranskega dodatka, ki naj bi sam rešil vse težave.
Za spremembo življenjskega sloga ni treba čakati na ponedeljek, začetek novega leta ali naslednji mesec. Najboljši čas za začetek je danes. Pri dolgo neaktivnih ljudeh je smiselno začeti počasi. Že vsakodnevni sprehod je lahko pomemben korak. Pozneje se lahko dodajo zahtevnejša vadba, vaje za moč in druge oblike gibanja. Enako velja za prehrano. Ni treba čez noč popolnoma spremeniti jedilnika. Dovolj je, da se postopoma poveča delež kakovostnih živil, zmanjša količina močno predelane hrane in poskrbi za rednejše obroke.
Koristno je tudi nekaj dni spremljati lastne navade: koliko se človek giblje, koliko spi, koliko tekočine zaužije in kakšna je njegova prehrana. Takšen pregled pogosto pokaže, kje so največje možnosti za izboljšave.
Zdrav življenjski slog ne pomeni, da mora človek vsak dan trenirati ali se odpovedati vsem živilom, ki jih ima rad. Cilj je ustvariti način življenja, ki ga je mogoče vzdrževati dolgoročno. Pri tem je pomembno tudi ravnovesje. Telesna dejavnost, prehrana in spanje se medsebojno dopolnjujejo. Če enemu od teh področij namenimo veliko pozornosti, druga pa zanemarimo, bo učinek omejen. Najboljša sprememba je zato tista, ki jo je mogoče ohraniti. Za nekatere bo to vsakodnevni sprehod, za druge dvakrat tedensko vadba za moč, več doma pripravljene hrane ali doslednejši urnik spanja.
Ni treba čakati na trenutek, ko bo vse idealno. Majhen korak danes je praviloma vrednejši od velikega načrta, ki se začne jutri.