DALJŠE ŽIVLJENJE

Kako živeti dlje? Navada, ki je takoj za kajenjem najbolj povezana s krajšo življenjsko dobo

Dober spanec ni razkošje, ampak ena najpomembnejših naložb v zdravje, takoj za opustitvijo kajenja.
Gre za prvo raziskavo, ki je sistematično spremljala letne povezave med količino spanja in življenjsko dobo v vseh zveznih državah ZDA. FOTO: Getty Images
Gre za prvo raziskavo, ki je sistematično spremljala letne povezave med količino spanja in življenjsko dobo v vseh zveznih državah ZDA. FOTO: Getty Images
 1. 2. 2026 | 07:47
5:00

Dovolj spanja bi lahko imelo večji vpliv na dolžino življenja kot prehrana, telesna dejavnost ali celo družbena povezanost, razkriva nova obsežna raziskava iz ZDA.

Analiza podatkov kaže, da je pomanjkanje spanja tesneje povezano s krajšo življenjsko dobo kot slabe prehranske navade, premalo gibanja ali osamljenost. Med preučevanimi dejavniki je imel še močnejši negativni vpliv na pričakovano življenjsko dobo le en dejavnik - kajenje.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Sleep Advances, je temeljila na analizi obsežne nacionalne baze podatkov in spremljala povezave med življenjskim slogom in življenjsko dobo prebivalcev po posameznih regijah ZDA. V raziskavo so bili vključeni podatki, zbrani med letoma 2019 in 2025, pri čemer so raziskovalci primerjali regionalne podatke o pričakovani življenjski dobi z odgovori iz obsežnih zdravstvenih anket.

Rezultati so bili presenetljivo dosledni: iz leta v leto se je pomanjkanje spanja izkazovalo kot eden najmočnejših napovednikov krajše življenjske dobe. Povezava je bila izrazitejša kot pri prehrani, telesni dejavnosti ali socialni izolaciji.

Gre za prvo raziskavo, ki je sistematično spremljala letne povezave med količino spanja in življenjsko dobo v vseh zveznih državah ZDA. Ugotovitve jasno kažejo, da spanje ni le postranska navada, temveč temeljni steber zdravja.

Strokovne razlage opozarjajo, da ima spanec ključno vlogo pri delovanju srca in ožilja, odpornosti imunskega sistema ter optimalnem delovanju možganov. Kronično pomanjkanje spanja lahko dolgoročno oslabi organizem in poveča tveganje za številne bolezni, kar se na koncu odrazi tudi v krajši življenjski dobi.

Raziskava poudarja, da bi morali spanec obravnavati enako resno kot zdravo prehrano ali redno gibanje. Priporočilo ostaja jasno: večina odraslih bi morala, kadar je le mogoče, spati med sedem in devet ur na noč.

Dober spanec ne pomeni le več energije in boljšega počutja čez dan, po teh ugotovitvah lahko pomeni tudi daljše in bolj zdravo življenje.

FOTO: Getty Images
FOTO: Getty Images

Popoldanski spanec ne šteje? Zakaj je nočno spanje ključno za zdravje in dolgo življenje

V zadnjih letih vse več raziskav potrjuje, da je spanje eden najpomembnejših dejavnikov za dolgo in zdravo življenje. A ob tem se pogosto pojavi vprašanje: ali k skupni količini spanja šteje tudi popoldanski spanec ali je pomembno predvsem tisto, kar prespimo ponoči?

Odgovor strokovnjakov je jasen in morda za marsikoga presenetljiv: za zdravje in dolgo življenjsko dobo šteje predvsem kakovostno nočno spanje. Popoldanski spanec ima lahko pozitiven učinek, vendar ne nadomesti kroničnega pomanjkanja spanja ponoči.

Zakaj je nočno spanje nenadomestljivo?

Med nočnim spanjem potekajo ključni procesi, brez katerih telo dolgoročno ne more normalno delovati: obnova možganov in utrjevanje spomina, uravnavanje hormonov, ki vplivajo na apetit, stres in staranje, krepitev imunskega sistema, zaščita srca in ožilja.

Prav zato se v večini raziskav, ki povezujejo spanec z življenjsko dobo, meri povprečno trajanje in kakovost nočnega spanja, ne pa skupno število ur, prespanih v celem dnevu.

Kaj pa popoldanski spanec?

Popoldanski spanec, znan tudi kot dremež ali »power nap«, ima lahko kratkoročne koristi:

  • boljša zbranost,
  • manjša utrujenost,
  • boljše razpoloženje.

Toda pozor:

  • daljši popoldanski spanec (več kot 30–45 minut) lahko poslabša nočno spanje,
  • reden popoldanski spanec je pogosto znak, da ponoči ne spimo dovolj ali dovolj kakovostno,
  • pri starejših lahko dolgotrajno dremanje čez dan spremljajo tudi druge zdravstvene težave.

Zato se v znanstvenih analizah popoldanski spanec praviloma ne šteje kot enakovreden del spanja, povezanega z dolgoživostjo.

Koliko spanja torej res potrebujemo?

Za večino odraslih velja priporočilo:

  • 7 do 9 ur nočnega spanja,
  • reden ritem odhajanja v posteljo,
  • čim manj prebujanj ponoči.
  • Kratek dremež čez dan je lahko koristen, če:
  • traja največ 20 minut,
  • je opravljen zgodaj popoldne,
  • ne postane vsakodnevna navada.

Sporočilo je jasno

Če želimo poskrbeti za zdravje, dobro počutje in dolgo življenje, ne moremo varčevati pri nočnem spanju. Popoldanski spanec je lahko prijeten dodatek, ne more pa popraviti škode, ki jo telesu povzroča kronično pomanjkanje spanja ponoči.

Dober spanec ni razkošje, ampak ena najpomembnejših naložb v zdravje, takoj za opustitvijo kajenja.

Logo
IZBRANO ZA VAS
PromoPhoto
GRADBENIŠTVO
Promo
E-RAČUNI
Promo
FIZIOTERAPIJA
Promo
ARTROZA
Promo
VELNES
Promo
MEDICINA
Promo
VAREN DOM
Promo
DIOPTRIJA
Promo
GRADBENIŠTVO
PromoPhoto
HUJŠANJE
LIKE 2026
Promo
AVTOMOBILI
Promo
ELEKTRIČNA MOBILNOST