
Galerija

Visok holesterol je eden ključnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, a ga je v mnogih primerih mogoče znižati tudi brez zdravil, kot so statini. Strokovne ugotovitve kažejo, da lahko spremembe življenjskega sloga, predvsem več gibanja in premišljena prehrana, pomembno prispevajo k bolj zdravim vrednostim holesterola.
Povišan holesterol je pogosto posledica nezdrave prehrane, pomanjkanja telesne dejavnosti, prekomerne telesne teže, kajenja in uživanja alkohola, lahko pa je tudi deden. Težava je v tem, da običajno ne povzroča vidnih simptomov, zato ga je mogoče odkriti le s krvno preiskavo. Če ostane nezdravljen, lahko maši žile in poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Redna telesna dejavnost ima ključno vlogo pri uravnavanju holesterola. Med gibanjem se v kri sprošča tako imenovani »dobri« HDL holesterol, ki pomaga odstranjevati maščobne obloge iz žil in jih prenaša v jetra, kjer se razgradijo. Že zmerna, a redna vadba, hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje lahko prispeva k nižjim vrednostim škodljivega LDL holesterola.
Posebno pozornost v zadnjih letih dobiva tako imenovana portfeljska prehrana, ki združuje več skupin živil z dokazanim vplivom na zniževanje holesterola. Ta prehranski pristop vključuje: rastlinske beljakovine (sojini izdelki, fižol, leča, čičerika), živila z veliko topnih vlaknin (oves, ječmen, jagodičevje, jabolka, citrusi), oreščke in semena, avokado, zdrava rastlinska olja (oljčno in repično olje).
Analize kliničnih raziskav so pokazale, da lahko takšna prehrana pri ljudeh z zvišanim holesterolom zniža vrednosti LDL holesterola tudi do 30 odstotkov, kar je primerljivo z učinkom nekaterih zgodnjih zdravil za zniževanje holesterola.
Dolgoročne opazovalne študije so dodatno pokazale, da imajo posamezniki, ki se dosledno držijo tega načina prehranjevanja, občutno nižje tveganje za razvoj bolezni srca.
Različna živila delujejo po različnih mehanizmih: rastlinske beljakovine zmanjšujejo vsrkavanje holesterola iz hrane, topne vlaknine ga vežejo v prebavilih, oreščki pa zaradi ugodnih maščob, rastlinskih sterolov in vlaknin prispevajo k nižjim vrednostim LDL holesterola.
Že majhne spremembe, kot je zamenjava rdečega mesa s stročnicami ali dodajanje oreščkov k zajtrku, lahko opazno izboljšajo krvne izvide.
Strokovnjaki poudarjajo, da ne obstaja čudežna rešitev. Najboljši rezultati prihajajo s celostnim pristopom, ki vključuje uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost in zdrave vsakodnevne navade. Pri posameznikih z zelo visokim holesterolom ali dodatnimi dejavniki tveganja pa je kljub vsemu lahko potrebna tudi zdravniška obravnava.
Ključno sporočilo: za znižanje holesterola brez statinov je pogosto dovolj kombinacija več gibanja in pametne, rastlinsko usmerjene prehrane, a le, če postaneta del trajnega življenjskega sloga.
Statini so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zniževanje ravni holesterola v krvi, predvsem slabega (LDL) holesterola. Njihov glavni namen je preprečevanje srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in bolezni perifernih arterij.
Kako delujejo statini
Statini zavirajo encim HMG-CoA reduktazo, ki je ključen pri nastajanju holesterola v jetrih. Posledično jetra proizvedejo manj LDL holesterola in hkrati povečajo odstranitev LDL holesterola iz krvi. Znižanje LDL holesterola zmanjšuje tveganje za aterosklerozo (nabiranje maščobnih oblog v žilah) in s tem srčno-žilne zaplete.
Kdaj jih predpišejo
Statini so običajno predpisani ljudem z: visokim LDL holesterolom, ki ga ni mogoče dovolj znižati s prehrano in telesno dejavnostjo, že obstoječimi srčno-žilnimi boleznimi, več dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. sladkorna bolezen, hipertenzija, kajenje).
Možni neželeni učinki
Čeprav so statini zelo učinkoviti, lahko pri nekaterih osebah povzročijo: mišične bolečine ali oslabelost, prebavne težave, redkejše težave z jetri, povečano tveganje za sladkorno bolezen v določenih primerih.
Zaradi tega strokovnjaki pogosto svetujejo prehranske spremembe in gibanje kot prvo linijo obvladovanja holesterola, statini pa pridejo na vrsto, če spremembe življenjskega sloga niso dovolj učinkovite.