Kakšen naj bi bil normalen srčni utrip v mirovanju?

V času pametnih ur in športnih zapestnic imamo svoj srčni utrip ves čas na dosegu roke. Med sedenjem ali ležanjem nas pogosto preseneti številka na zaslonu, ki se nenehno spreminja, zato se marsikdo vpraša, kaj sploh pomeni normalen srčni utrip v mirovanju.

Srčni utrip v mirovanju pomeni število utripov srca na minuto, ko telo počiva, torej med sedenjem ali ležanjem, po nekaj minutah brez telesne aktivnosti. Čeprav se zdi ta podatek preprost, je eden najbolj dostopnih pokazateljev splošnega zdravstvenega stanja. Izmerimo ga lahko zelo enostavno, tudi brez pametne ure.

Srce vsak dan po telesu prečrpa več tisoč litrov krvi in pri tem opravi približno sto tisoč utripov. Brez kisika, ki ga kri prenaša do organov, telo ne bi moglo delovati. Prav zato je srčni utrip pomemben pokazatelj obremenitve srca in splošnega zdravja.

Kakšen je normalen srčni utrip v mirovanju?

Normalen srčni utrip v mirovanju pri odraslem človeku znaša med 60 in 100 utripi na minuto. Če je srčni utrip znotraj tega območja, srčna mišica deluje učinkoviteje in se manj obremenjuje. Višji kot je srčni utrip, več dela mora opraviti srce.

Srce lahko primerjamo z avtomobilom, kri pa z gorivom. Hitrejša vožnja pomeni večjo porabo goriva, podobno pa hitrejše bitje srca pomeni večjo potrebo po črpanju krvi. To srce dolgoročno dodatno obremenjuje.

Kako izmeriti srčni utrip v mirovanju?

Pametne ure in športne zapestnice so pri merjenju srčnega utripa pogosto precej natančne, vendar tehnologija ni nujna.

Najlažje je, da si izmerite pulz na vratu ali zapestju.

Postopek:

• Kazalec in sredinec položite ob sapnik na vratu ali na notranjo stran zapestja pod palcem.
• Ko začutite utrip, štejte utripe 15 sekund.
• Dobljeno številko pomnožite s štiri.
• Tako dobite število utripov na minuto.

Čeprav se srčni utrip čez dan spreminja, je pomembno poznati svojo običajno vrednost. Če opazite nenadne spremembe, zelo nizek utrip ali pogoste epizode hitrega bitja srca brez očitnega razloga, je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Pozorni bodite tudi, če:

• vas med telesno aktivnostjo hitreje zmanjka,
• ste bolj zadihani kot običajno,
• občutite omotico,
• ste pogosto utrujeni,
• občutite razbijanje srca ali preskakovanje utripa.

V hujših primerih lahko zelo nizek srčni utrip povzroči celo omedlevico.

Kaj pomeni prehiter ali prepočasen srčni utrip?

Prehiter srčni utrip

Če srce v mirovanju bije več kot 100-krat na minuto, govorimo o tahikardiji.

Vzroki so lahko:

• vročina,
• slabokrvnost,
• dehidracija,
• telesni ali psihični stres,
• povečano izločanje adrenalina.

Dolgotrajno povišan srčni utrip lahko poveča tveganje za resnejše zdravstvene zaplete, kot so srčno popuščanje, možganska kap ali krvni strdki.

Nekatere raziskave kažejo, da imajo ljudje s stalno povišanim srčnim utripom v mirovanju večje tveganje za bolezni srca.

Prepočasen srčni utrip

Srčni utrip pod 60 utripi na minuto imenujemo bradikardija.

Ta lahko povzroči:

• utrujenost,
• omotico,
• občutek šibkosti,
• motnje zavesti.

Na hitrost bitja srca vplivajo tudi določena zdravstvena stanja, na primer motnje delovanja ščitnice. Prekomerno delovanje ščitnice lahko srčni utrip pospeši, zmanjšano delovanje pa ga upočasni.

Na srčni utrip vplivajo tudi nekatera zdravila, predvsem tista za zdravljenje visokega krvnega tlaka ali prehladnih obolenj.

Po drugi strani pa nizek srčni utrip ni vedno znak težav. Vzdržljivostni športniki imajo pogosto srčni utrip celo pod 40 utripi na minuto, saj njihovo srce deluje učinkoviteje in zmore prečrpati več krvi z manj utripi.

Tabela velja za moške. FOTO: Slovenske Novice

Kaj vpliva na srčni utrip v mirovanju?

Telesna pripravljenost

Boljša telesna kondicija pomeni učinkovitejše delovanje srca. Redna telesna aktivnost okrepi srčno mišico, zato srce potrebuje manj utripov za oskrbo telesa s krvjo.

Telesna teža

Pri čezmerni telesni teži mora srce opraviti več dela, saj mora kri dovajati v večje območje telesa. Zato imajo ljudje s prekomerno telesno težo pogosto višji srčni utrip v mirovanju.

Položaj telesa in okolje

Srčni utrip je običajno nekoliko višji med sedenjem ali stanjem kot med ležanjem. Vplivata tudi temperatura okolja in telesna temperatura, v vročini srce praviloma bije hitreje.

Psihično stanje

Stres, tesnoba, jeza in vznemirjenost lahko občutno pospešijo srčni utrip.

Kakšen je največji srčni utrip?

Med telesno aktivnostjo se srčni utrip poveča. Okvirni največji srčni utrip izračunamo po formuli:

220 minus starost

Vadba nad to mejo je lahko nevarna, zato je priporočljivo prilagoditi intenzivnost telesni pripravljenosti in zdravstvenemu stanju.

Kako znižati srčni utrip v mirovanju?

Za zdrav srčni utrip strokovnjaki priporočajo:

• redno telesno aktivnost,
• vzdrževanje zdrave telesne teže,
• zmanjševanje stresa,
• kakovosten spanec,
• uravnoteženo prehrano,
• omejevanje alkohola,
• zadosten vnos tekočine,
• redne zdravstvene preglede.

Priporočljivo je vsaj 150 minut telesne aktivnosti tedensko, pri čemer naj kombinacija vključuje aerobno vadbo in vaje za moč.

Če dobro poznate svoj običajni srčni utrip, boste hitreje opazili spremembe, ki lahko opozarjajo na zdravstvene težave.