
Galerija

Nova raziskava kaže, da bi lahko prav osebnostne lastnosti določale, katera telesna vadba nam najbolj ustreza in pri kateri imamo največ možnosti, da pri njej tudi vztrajamo. Uporabljena je bila ena najbolj priznanih psiholoških metod, model »Velikih pet«, ki ocenjuje pet ključnih osebnostnih dimenzij: ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.
Raziskava je pokazala, da osebe z izrazito ekstravertnostjo veliko raje izbirajo visoko intenzivne vadbe, kot so intervalni treningi, skupinske vadbe ali katerekoli aktivnosti, ki vključujejo dinamiko, hitrost in močan energijski naboj. Za to skupino je fizična aktivnost tudi pomemben socialni dogodek, zato se v okolju z drugimi počutijo še bolj motivirane.
Tisti z izrazitim nevroticizmom, torej bolj dovzetni za stres in čustvena nihanja, se veliko bolje počutijo pri kratkih, manj obremenjujočih treningih. Dlje trajajoči napori ali vadbe, ki vključujejo stalno spremljanje srčnega utripa in napredka, jih lahko dodatno obremenijo. Veliko raje imajo občutek zasebnosti, manj pritiska ter preproste, kratke vadbene enote.
Zanimivo je, da je ta skupina po vadbi tudi edina zaznala občutno zmanjšanje stresa, kar nakazuje, da je telesna aktivnost zanje še posebej učinkovit način sproščanja.
Osebe z visoko stopnjo vestnosti praviloma dosegajo najboljše rezultate, tako pri aerobni zmogljivosti kot pri moči trupa. Toda pri njih se ne pokaže izrazita preferenca do ene same vrste vadbe. Zdi se, da jih bolj kot sama zabava vodi cilj izboljšanja zdravja, zato so pripravljeni vztrajati tudi pri tistih oblikah vadbe, ki jih ne navdušujejo.
Ker je svetovno prebivalstvo vse bolj sedeče in se mnogi težko spravijo k redni vadbi, raziskovalci poudarjajo, da bi lahko razumevanje osebnostnih razlik močno pripomoglo k dolgoročnemu izboljšanju telesne pripravljenosti. Če vemo, katera vadba nam »leži«, je večja verjetnost, da bomo pri njej vztrajali in jo vključili v svoj življenjski slog.
Analiza je pokazala še eno pomembno dejstvo: telesna aktivnost lahko najbolj občutno zmanjša stres prav pri posameznikih, ki so mu najbolj izpostavljeni. To pomeni, da je vadba učinkovito orodje za uravnavanje razpoloženja, izboljšanje dobrega počutja in krepitev psihične odpornosti.
Ugotovitve raziskave odpirajo vrata bolj prilagojenim programom vadbe. Namesto univerzalnih priporočil bi lahko že kmalu dobili osebno prilagojene vadbene načrte, ki bi upoštevali našo osebnost, motivacijo in odziv telesa na napor. Tako bi lahko več ljudi našlo pot do vadbe, ki jim res ustreza in pri njej tudi ostalo.