
Galerija

Še junija ste isti klanec premagovali skoraj brez razmišljanja. Zdaj je september, vzpon se zdi nenadoma precej bolj strm, noge so težke, srčni utrip pa je višji, kot bi pričakovali. Prvi jesenski trening po poletnem premoru lahko precej načne samozavest. Toda to še ne pomeni, da je vaša forma izginila.
Po nekaj tednih dopusta skoraj zagotovo nismo izgubili vsega, kar smo gradili mesece ali celo leta. Telo pa se na zmanjšanje vadbe začne prilagajati presenetljivo hitro.
Ko redno treniramo, se telo prilagodi zahtevam, ki jih postavljamo predenj. Srce postane učinkovitejše pri črpanju krvi, poveča se količina krvi in plazme, mišice bolje izkoriščajo kisik, izboljšajo pa se tudi številni presnovni procesi.
Ko trening močno zmanjšamo ali ga povsem prekinemo, začne telo nekatere od teh prilagoditev postopoma opuščati. V športni znanosti se ta proces imenuje detraining oziroma raztreniranost.
Pri vzdržljivostno treniranih ljudeh se lahko že po nekaj tednih popolnega premora zmanjšata volumen krvi in plazme. Spremenita se tudi odziv srca in ožilja na napor, postopoma pa lahko upade aerobna zmogljivost oziroma VO₂max. Zato je lahko tempo, ki je bil junija videti povsem običajen, septembra nenadoma precej zahtevnejši.
Pri vrnitvi k vadbi ne gre samo za fiziološke spremembe. Po premoru izgubimo tudi nekaj občutka za specifično gibanje. Morda smo bili na dopustu zelo aktivni, veliko smo hodili, plavali, kolesarili ali se ukvarjali z drugimi športi. To je seveda dobro in pomeni, da nismo povsem opustili gibanja. Toda deset kilometrov hoje ni deset kilometrov teka, tako kot sproščeno kolesarjenje ni enako intenzivnemu vzdržljivostnemu treningu. Telo se namreč prilagaja predvsem tistemu, kar od njega redno zahtevamo. Zato je ena največjih napak ob vrnitvi k vadbi zelo človeška: glava še vedno trenira v juniju, telo pa je že v septembru.
Prvih nekaj treningov po premoru ni pravi čas za dokazovanje, da zmoremo enako kilometrino, tempo ali obremenitev kot pred dopustom. Pametneje je začeti nekoliko bolj umirjeno. Zmanjšamo lahko količino vadbe ali intenzivnost, nato pa obremenitev postopoma povečujemo. To je še posebej pomembno pri teku, kjer se poleg srčno-žilnega sistema hitro obremenijo tudi mišice, kite in sklepi. Tudi pri kolesarjenju je smiselno nekaj treningov nameniti predvsem ponovni vzpostavitvi občutka za tempo in obremenitev.
Dobra novica je, da se po premoru ne vračamo na začetek. Meseci in leta treninga niso izginili v nekaj tednih dopusta. Telo je že bilo trenirano in se lahko na ponovno obremenitev odzove precej hitreje, kot se je odzivalo na začetku športne poti.
Zato prvi jesenski trening ni test vaše celotne forme. Je predvsem opomnik, da se mora telo znova navaditi na obremenitve, ki jih je poleti za nekaj časa pogrešalo. Če je bil prvi trening nepričakovano težak, zato ni razloga za paniko. Forma ni pobegnila. Potrebuje le nekaj časa, da se znova pokaže.