Kardiologi svarijo: tri vrste hrane in pijač, ki jih nikoli ne bi smeli zaužiti

Strokovnjaki s področja preventivne kardiologije opozarjajo, da je velik delež teh bolezni mogoče preprečiti predvsem z ustrezno prehrano in zdravim življenjskim slogom. Težava je, da številni začnejo na zdravje srca misliti šele, ko se pojavijo resne težave.

V praksi se pogosto izkaže, da vsakodnevna živila, ki jih ljudje dojemajo kot povsem običajna, dolgoročno škodujejo žilam. Med najbolj problematičnimi so naslednje skupine.

Predelane mesnine in preveč rdečega, mastnega mesa

Slanina, klobase, salame in drugi suhomesni izdelki vsebujejo veliko soli, ki zvišuje krvni tlak, ter nasičenih maščob, ki povečujejo raven LDL-holesterola (t. i. slabega holesterola). Oboje pomembno prispeva k razvoju koronarne bolezni srca.

Tudi pretirano uživanje rdečega mesa, zlasti mastnih kosov, povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete. Priporočilo stroke je jasno: rdeče meso naj bo na jedilniku le občasno, ne vsakodnevno, tudi dvakrat ali trikrat na teden je veliko preveč. Izbirati je smiselno puste kose, predelane mesnine pa čim bolj omejiti ali izločiti. Del živalskih beljakovin je priporočljivo nadomestiti z ribami, jajci in oreški. Skratka, vse, kar je trajno zapakirano, vakuumirano, vse salame ali klobase, ki imajo dolgi rok trajanja, raje pustite na prodajnih policah!

Gotove jedi in industrijsko predelani prigrizki

Vnaprej pripravljeni obroki, zamrznjene jedi, čips, slani prigrizki in podobni izdelki pogosto vsebujejo velike količine natrija, nasičenih maščob ter različnih dodatkov. Takšna kombinacija dokazano obremenjuje srce in ožilje.

Res je, da priprava sveže hrane zahteva več časa, vendar strokovnjaki poudarjajo, da že manjše spremembe prinesejo opazne koristi. Ključno je branje deklaracij: če je seznam sestavin dolg in vključuje številne težko razumljive izraze, gre praviloma za visoko predelan izdelek, ki naj na jedilniku ne bo pogost.

Sladkane pijače

Prekomeren vnos sladkorja je povezan z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Posebno težavo predstavljajo sladkane pijače, saj ljudje pogosto spregledajo tako imenovane tekoče kalorije. Medtem ko preverjajo energijsko vrednost hrane, na sladkor v pijačah pogosto pozabijo.

Strokovnjaki svetujejo, da se sladkane pijače v celoti izločijo iz vsakdanje prehrane. Najprimernejša izbira ostajajo voda, mineralna voda brez dodatkov in nesladkani čaji.

Kaj torej jesti za zdravo srce?

Med najbolj raziskanimi prehranskimi vzorci, ki dokazano varujejo srce, je mediteranska prehrana. Temelji na polnovrednih živilih, zdravih maščobah in raznoliki, sezonski hrani, hkrati pa ni stroga ali pretirano omejujoča, zato jo je lažje dolgoročno upoštevati.

Zelenjava in sadje kot osnova

Paradižnik, listnata zelenjava, čebula, korenje in druga sezonska zelenjava naj predstavljajo temelj vsakodnevnih obrokov. Priporočljivo je več porcij dnevno ter čim večja pestrost barv in vrst. Vsak dan naj bo na jedilniku tudi sveže sadje, zlasti jagodičevje, citrusi in koščičasto sadje.

Stročnice, oreški in zdrave maščobe

Leča, čičerika in fižol so odličen vir vlaknin in rastlinskih beljakovin. Med maščobami ima pomembno mesto kakovostno oljčno olje, bogato z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Priporočljiva je tudi vsakodnevna pest oreškov ali semen, na primer mandljev ali sončničnih semen, kljub njihovi višji energijski vrednosti. Avokado in olive dodatno prispevajo koristne maščobe.

Ribe, perutnina in jajca

Zelo primeren vir beljakovin so ribe, zlasti mastne morske ribe, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin. Te delujejo protivnetno in ugodno vplivajo na žilno steno. Prednost pred rdečim mesom naj ima perutnina. Jajca so lahko del uravnotežene prehrane in ne predstavljajo takšnega tveganja za povišan holesterol, kot se je domnevalo nekoč.

Okus z zelišči namesto s soljo

Namesto pretirane uporabe soli je priporočljivo posegati po zeliščih in začimbah, kot so česen, bazilika in origano. Poleg bogatejšega okusa prispevajo tudi antioksidativne snovi.

Strokovnjaki poudarjajo, da ni treba spremeniti vsega čez noč. Največji učinek imajo postopne, a dosledne spremembe. Prav majhni, vsakodnevni koraki lahko dolgoročno pomembno zmanjšajo tveganje za srčno-žilne bolezni in pripomorejo k daljšemu ter kakovostnejšemu življenju.