Katera vadba je najboljša? Je to odvisno od osebnosti

Strokovnjaki so ugotovili, da osebnostne lastnosti lahko vplivajo na to, kakšno vrsto vadbe posameznik dejansko uživa.

Pri tem so uporabili psihološki model Velikih pet (Big Five), ki vključuje naslednje dimenzije osebnosti: ekstrovertiranost (družabnost, energičnost), sprejemljivost (sočutje, sodelovanje), vestnost (organiziranost, zanesljivost), nevrotičnost (nagnjenost k tesnobi in čustvenim nihanjem) ter odprtost (pripravljenost na nove izkušnje).

Povezava med osebnostjo in izbiro vadbe

Raziskava je pokazala več povezav med osebnostnimi lastnostmi in vrstami telesne dejavnosti. Posamezniki z izrazito ekstrovertiranostjo so pogosteje uživali v visoko intenzivnih vadbah, medtem ko so tisti z višjo stopnjo nevrotičnosti raje izbrali krajše, intenzivne intervale, kot pa dolgotrajno naprezanje.

Ljudje z več izražene nevrotičnosti so se tudi pogosteje odločili, da ne želijo, da se med vadbo beleži njihov srčni utrip ali da so pod nadzorom, kar nakazuje, da med telesno aktivnostjo bolj cenijo samostojnost in osebni prostor.

Različni učinki vadbe glede na osebnostne poteze

V raziskavo je bilo vključenih 132 udeležencev, ki so jih razdelili v dve skupini: ena je osem tednov izvajala program kolesarjenja in vaj za moč, druga pa je bila v vlogi kontrolne (neaktivne) skupine. Pred začetkom so izmerili njihovo telesno pripravljenost in raven stresa, nato pa so po vsaki vadbeni enoti ocenjevali tudi, koliko so v njej uživali.

Vestni posamezniki so dosegli boljše rezultate pri aerobni zmogljivosti in moči trupa ter so bili na splošno bolj telesno dejavni, a niso pokazali posebne preference do ene vrste vadbe. Raziskovalci menijo, da so ti bolj motivirani z vidika koristi za zdravje kot pa samega užitka pri vadbi.

Ogljikovi hidrati po vadbi – da ali ne?

Nevrotiki so imeli največje koristi pri zmanjševanju stresa

Edina skupina, ki je po vadbi pokazala statistično značilno zmanjšanje ravni stresa, so bili posamezniki z višjo stopnjo nevrotičnosti. Ta podatek nakazuje, da ima telesna aktivnost za ljudi s to osebnostno lastnostjo še posebej izrazit psihološki učinek in lahko pomembno prispeva k izboljšanju duševnega zdravja.

Možnosti za individualno prilagajanje vadbe

Rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo mogoče priporočila za telesno dejavnost bolj učinkovito oblikovati na podlagi osebnostnih značilnosti. To bi lahko pripomoglo k večji dolgoročni motivaciji za gibanje in posledično k zmanjševanju sedečega življenjskega sloga, ki postaja vse večja težava sodobne družbe.

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Psychology.