Katera vrsta mesa lahko poveča tveganje za raka želodca in požiralnika

Meso je redni del jedilnika številnih ljudi, vendar vse vrste mesa nimajo enakega vpliva na zdravje. Nova velika evropska raziskava kaže, da je pri predelanem mesu tveganje za nekatere vrste raka želodca in požiralnika večje. Presenetljivo pa so raziskovalci določeno povezavo opazili tudi pri belem mesu, predvsem pri nekaterih oblikah raka želodca.

Raziskovalci so analizirali prehranske podatke približno 450.000 ljudi iz devetih evropskih držav in preverjali, ali je uživanje različnih vrst mesa povezano s tveganjem za adenokarcinom želodca in požiralnika. Adenokarcinom je maligni tumor, ki nastane iz žleznega tkiva.

Predelano meso povezano z večjim tveganjem za raka

Najbolj izrazita povezava se je pokazala pri predelanem mesu. Več kot so ga udeleženci uživali, večje je bilo njihovo relativno tveganje za adenokarcinom želodca ali požiralnika. Vsakih dodatnih 30 gramov predelanega mesa na dan je bilo povezano z devet odstotkov večjim relativnim tveganjem za raka želodca in 13 odstotkov večjim tveganjem za adenokarcinom požiralnika. 30 gramov je približno količina dveh do treh rezin slanine.

Posebej izrazita je bila razlika med ljudmi z največjim in najmanjšim uživanjem predelanega mesa. Pri tistih, ki so ga uživali največ, je bilo relativno tveganje za raka želodca za 46 odstotkov večje kot pri skupini z najmanjšim vnosom. Tveganje za adenokarcinom požiralnika je bilo več kot dvakrat večje. Povezavo z rakom želodca so opazili tako pri intestinalnem kot difuznem tipu tumorja. Ko so raziskovalci upoštevali tudi mesto nastanka tumorja, povezava ni več dosegla statistične značilnosti. Povezava je ostala tudi po tem, ko so v statistični analizi upoštevali uživanje drugih vrst mesa.

Presenetljiva ugotovitev o belem mesu

Posebej zanimiv je bil rezultat pri belem mesu, kamor sodita predvsem perutnina in kunčje meso. Večje uživanje belega mesa na splošno ni bilo povezano z večjim tveganjem za raka želodca. Vendar so raziskovalci odkrili povezavo z rakom, ki ne nastane na vhodu v želodec, temveč v njegovem preostalem delu. Gre za tako imenovani ne-kardialni rak želodca.

Vsakih dodatnih 20 gramov belega mesa na dan je bilo povezano z 12 odstotkov večjim relativnim tveganjem za to obliko raka. Pri ločeni analizi po spolu je bila povezava posebej izrazita pri ženskah, pri katerih je bilo dodatnih 20 gramov belega mesa na dan povezanih z 20 odstotkov večjim relativnim tveganjem.

Raziskovalci pa opozarjajo, da je treba ta rezultat razlagati previdno. Prejšnje raziskave so namreč dale nasprotujoče si rezultate, zato še ni mogoče trditi, da belo meso samo po sebi povečuje tveganje za raka želodca.

Kaj pa govedina, svinjina in jagnjetina?

Pri rdečem mesu, med katero sodijo govedina, svinjina in jagnjetina, raziskovalci niso ugotovili statistično značilne povezave z obravnavanimi vrstami raka. To pomeni, da raziskava ni pokazala enakega vzorca kot pri predelanem mesu. Rezultati pa tudi ne pomenijo, da je uživanje velikih količin rdečega mesa brez drugih možnih zdravstvenih posledic.

Kako je bila raziskava izvedena?

Raziskovalci so uporabili podatke velike evropske raziskave EPIC, v katero je bilo vključenih 450.112 ljudi iz devetih evropskih držav. Udeleženci so na začetku raziskave izpolnili podatke o prehrani in življenjskem slogu, vključno s količino zaužitega rdečega, predelanega in belega mesa. Nato so jih spremljali povprečno 14 let. V tem obdobju so pri udeležencih odkrili 876 primerov adenokarcinoma želodca in 215 primerov adenokarcinoma požiralnika.

Pri statistični analizi so raziskovalci upoštevali tudi številne druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na tveganje za raka. Med njimi so bili starost, spol, stopnja izobrazbe, skupni energijski vnos, kajenje, uživanje alkohola in indeks telesne mase.

Zakaj bi lahko predelano meso povečalo tveganje?

Raziskovalci kot možne razlage za povečano tveganje pri predelanem mesu omenjajo več dejavnikov. Eden od njih je hem železo, ki ga najdemo v mesu. Pomembno vlogo bi lahko imelo tudi nastajanje rakotvornih N-nitrozo spojin. Poleg tega je predelano meso pogosto bogato s soljo, ki lahko poškoduje želodčno sluznico. Pri presenetljivi povezavi z belim mesom raziskovalci ponujajo več možnih razlag. Ena od njih je način priprave hrane pri visokih temperaturah, na primer cvrtje ali pečenje na žaru. Druga možnost so spremembe v črevesnih bakterijah. Vendar gre za možne mehanizme in ne za dokazane vzroke ugotovljene povezave.

Moški in ženske niso pokazali povsem enakega vzorca

Raziskovalci so podatke analizirali tudi ločeno po spolu. Pri moških je bilo večje uživanje predelanega mesa povezano z večjim tveganjem za raka želodca in statistično značilno povečanim tveganjem za adenokarcinom požiralnika. Pri ženskah so povezavo z rakom želodca opazili tako pri predelanem kot belem mesu. Pri adenokarcinomu požiralnika pri ženskah statistično značilne povezave niso ugotovili, kar je lahko posledica majhnega števila primerov.

Avtorji zato posebej previdno razlagajo ugotovitve glede belega mesa in poudarjajo, da bodo za potrditev povezave potrebne dodatne raziskave.

Raziskava ima tudi pomembne omejitve

Velika prednost raziskave je število udeležencev, dolgo obdobje spremljanja in možnost ločenega proučevanja različnih podtipov raka želodca. Vendar ima raziskava tudi omejitve. Udeleženci so sami poročali o svojih prehranjevalnih navadah, zato so možne napake pri oceni količine zaužite hrane. Poleg tega so prehrano ocenili samo na začetku raziskave. Raziskovalci zato niso mogli upoštevati morebitnih sprememb prehranjevalnih navad v naslednjih letih.

Pomembna omejitev je tudi pomanjkanje podatkov o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori. Ta okužba je eden pomembnejših znanih dejavnikov tveganja za raka želodca, zanimivo pa je, da je povezana z manjšim tveganjem za adenokarcinom požiralnika. Po navedbah raziskovalcev predhodne raziskave kažejo, da upoštevanje okužbe s Helicobacter pylori verjetno ne bi bistveno spremenilo ugotovitev glede uživanja mesa.

Kaj kažejo druge raziskave?

Ugotovitve glede predelanega mesa se ujemajo z večjim številom prejšnjih raziskav. Meta-analiza iz leta 2019, ki je združila 43 raziskav z več kot 16.000 primeri raka, je pokazala podobno povezavo. Vsakih dodatnih 50 gramov predelanega mesa na dan je bilo povezano z 72 odstotkov večjim tveganjem za raka želodca. V tej analizi je bila povezava ugotovljena tudi pri rdečem mesu, česar najnovejša evropska analiza ni pokazala.

Pri belem mesu pa so rezultati bistveno manj enotni. Ista meta-analiza je pokazala celo nasprotno povezavo: ljudje, ki so uživali največ perutnine in kunčjega mesa, so imeli 20 odstotkov manjše tveganje za raka želodca. Druga evropska kohortna raziskava iz leta 2025 pa podpira novejšo ugotovitev o belem mesu. Pri skoraj 4900 udeležencih je bilo uživanje več kot 300 gramov perutnine na teden povezano z večjo umrljivostjo zaradi raka prebavil, zlasti pri moških.

Tudi ta rezultat je treba obravnavati previdno. Temeljil je na samo 108 smrtnih primerih, raziskovalci pa pri analizi niso upoštevali dejavnikov, kot sta telesna teža in telesna dejavnost. Avtorji so svojo analizo zato sami označili kot preliminarno.

Kaj to pomeni za uživanje mesa?

Najbolj dosledna ugotovitev raziskav se nanaša na predelano meso, pri katerem se večje uživanje povezuje z večjim tveganjem za nekatere vrste raka, vključno z rakom želodca. Pri belem mesu je slika precej bolj zapletena. Nova raziskava je pokazala nepričakovano povezavo z določeno obliko raka želodca, vendar so rezultati prejšnjih raziskav nasprotujoči. Zato iz njih še ni mogoče sklepati, da perutnina ali drugo belo meso neposredno povzroča raka.

Za razumevanje povezave bodo potrebne dodatne raziskave, predvsem takšne, ki bodo lahko bolje upoštevale način priprave mesa, dolgoročne spremembe prehrane, okužbo s Helicobacter pylori in druge dejavnike življenjskega sloga.

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji International Journal of Cancer. Financirale so jo znanstvene ustanove in javna sredstva, avtorji pa so navedli, da financerji niso vplivali na analizo, razlago ali objavo rezultatov.