
Galerija

Jutranja kava je za marsikoga nepogrešljiv del začetka dneva. Toda če jo spijete takoj po prebujanju, ne boste izkoristili vseh njenih učinkov, pri nekaterih pa lahko takšna navada povzroči tudi neprijetne težave. Strokovnjaki svetujejo preprost vrstni red: najprej voda, nato zajtrk, s prvo skodelico kave pa počakajte približno 60 do 90 minut.
Za številne ljudi je jutranja kava skoraj obred. Pomaga jim prebuditi se, zagnati dan in se lažje osredotočiti na prve obveznosti. Toda pri kavi ni pomembno le, koliko je spijemo, temveč tudi, kdaj jo zaužijemo.
Če jo spijemo takoj po vstajanju, lahko s tem posežemo v naravni jutranji ritem telesa. Poleg tega je po več urah spanja telo brez tekočine, zato je zjutraj pomembno najprej poskrbeti za hidracijo.
Med spanjem več ur ne zaužijemo tekočine, zato je povsem običajno, da se zjutraj zbudimo nekoliko dehidrirani. Če je prvi napitek dneva kava, lahko zanemarimo osnovno potrebo telesa po vodi. Zato je precej bolj smiselno dan začeti s kozarcem vode. S kavo pa je mogoče nekoliko počakati. Pri tem ima pomembno vlogo tudi kortizol, hormon, ki sodeluje pri uravnavanju budnosti, presnove in odziva na stres. Njegova raven je po prebujanju naravno povišana in običajno doseže jutranji vrh približno 30 do 60 minut po tem, ko vstanemo.
Telo ima torej lasten mehanizem za jutranje prebujanje. Če kofein zaužijemo takoj po vstajanju, se lahko prehitro zanesemo na zunanji vir stimulacije, namesto da bi telesu pustili, da se postopoma prebudi po naravnem ritmu.
Eden od priporočljivih pristopov je, da s prvo skodelico kave počakamo približno 60 do 90 minut po prebujanju. V tem času se telo naravno prebudi, jutranja raven kortizola pa se začne umirjati. To seveda ne pomeni, da je kava pred 9. uro zjutraj za vsakogar škodljiva. Pomembnejša od same ure je časovna razlika med prebujanjem in prvo kavo.
Če se na primer zbudite ob 6. uri zjutraj, lahko prvo kavo spijete okoli 7. ali 7.30. Če vstajate pozneje, se temu ustrezno zamakne tudi primeren čas za prvo skodelico.
Pri nekaterih ljudeh lahko kava na prazen želodec poveča izločanje želodčne kisline. Posledica so lahko zgaga, pekoč občutek v zgornjem delu trebuha ali vračanje želodčne vsebine v požiralnik. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so k takšnim težavam že nagnjeni. Zato je lahko boljša izbira, da kavo spijemo po zajtrku oziroma skupaj z njim. Pri tem pa je pomembno tudi, kaj pojemo.
Zajtrk, ki vsebuje veliko sladkorja in malo beljakovin, lahko povzroči hiter dvig krvnega sladkorja, temu pa lahko sledi tudi njegov padec. Posledica je lahko nihanje energije, lakota in utrujenost že nekaj ur po zajtrku. Če želite bolj enakomerno raven energije čez dan, je zato priporočljivo, da zajtrk vsebuje tudi dovolj beljakovin. Tako lahko dlje ostanete siti in zmanjšate verjetnost izrazitega nihanja energije.
Hladna prha je v zadnjih letih postala priljubljen jutranji ritual. Mraz lahko sproži močan odziv telesa in poveča izločanje adrenalina, zaradi česar se človek za kratek čas počuti bolj budnega. Toda takšen učinek ni nujno enak dolgotrajnejši energiji. Pri nekaterih ljudeh lahko izrazit odziv na mraz povzroči dodatno obremenitev, zlasti če je jutro že sicer naporno.
Podobno velja za intenzivno jutranjo vadbo na prazen želodec. Če so zaloge glukoze in glikogena po nočnem postu nižje, lahko zahtevnejša telesna dejavnost predstavlja dodatno obremenitev. Namesto občutka energije se lahko zato po vadbi pojavi večja utrujenost. To ne pomeni, da je vadba na tešče nujno napačna. Pri lažji telesni dejavnosti je lahko povsem primerna, pri intenzivnejšem treningu pa je pomembno upoštevati njegovo trajanje, zahtevnost in prehrano.
Še ena pogosta jutranja navada je preverjanje elektronske pošte in telefona takoj po prebujanju. Namesto mirnega začetka dneva se lahko tako že v prvih minutah izpostavimo številnim informacijam, obvestilom in zahtevam. Um se mora takoj odzivati na zunanje dražljaje, kar lahko poveča občutek duševne obremenitve. Zato je lahko koristno, da prvo uro dneva preživimo brez nepotrebnega preverjanja telefona in drugih zaslonov.
Veliko bolj koristna jutranja navada je lahko kratek sprehod na prostem. Naravna jutranja svetloba pomaga uravnavati cirkadiani ritem oziroma notranjo biološko uro, ki vpliva na budnost čez dan in kakovost spanja ponoči. Če je le mogoče, zato del jutra preživite na prostem. Tudi kratek sprehod je lahko dovolj, da telo dobi pomemben svetlobni signal, hkrati pa se nekoliko razgibate.
Prehranska dopolnila prav tako niso samodejna rešitev za utrujenost. Vitamin B12, železo in magnezij imajo pomembne vloge v telesu, vendar jih ni smiselno uživati na pamet. Če obstaja sum na pomanjkanje, je najbolje najprej opraviti ustrezne laboratorijske preiskave. Šele na podlagi rezultatov lahko presodimo, ali je dodajanje posameznega vitamina ali minerala sploh potrebno.
Tudi pri magneziju ni nujno, da je jutro najboljši čas za njegovo uživanje. Glede na namen in posameznikove potrebe je lahko primernejši del večerne rutine.
Če želite bolj stabilno raven energije čez dan, jutranje rutine ni treba zapleteno spreminjati. Začnite s kozarcem vode, nato si privoščite uravnotežen zajtrk z dovolj beljakovinami. Če lahko, prvo uro po prebujanju omejite uporabo telefona in drugih zaslonov ter se odpravite na naravno jutranjo svetlobo. S prvo kavo pa počakajte približno 60 do 90 minut po prebujanju.
Takšen pristop ne pomeni, da se morate jutranji kavi odpovedati. Nasprotno, za marsikoga lahko pomeni, da bo svojo najljubšo pijačo zaužil ob času, ko bo od nje imel več koristi.
Ključ do boljše jutranje rutine je preprost: najprej hidracija, nato kakovosten zajtrk in nekaj naravne svetlobe, s kavo pa ne hitite.