BODITE POZORNI

Kdaj gre za staranje in kdaj za resno bolezen? To so vzroki za mišično oslabelost

Ko se starate, lahko redna vadba pomaga preprečiti ali upočasniti izgubo in oslabitev mišic.
Utrujenost pomeni pomanjkanje energije. Bolečina je neprijeten občutek v mišici ali sklepu. FOTO: Getty Images/istockphoto
Utrujenost pomeni pomanjkanje energije. Bolečina je neprijeten občutek v mišici ali sklepu. FOTO: Getty Images/istockphoto
Janez Kušar
 14. 2. 2026 | 06:07
5:47

Mišična oslabelost ni enaka utrujenosti ali bolečini. Če postaja vstajanje s stola težje, če se zadihate že ob vzponu po stopnicah ali težko odprete steklenico, je morda čas za razmislek o vzrokih za izgubo mišične moči.

Na portalu MedicineNet je zdravnik Michael W. Smith pojasnil, zakaj je razumevanje mišične oslabelosti s staranjem še posebej pomembno in kdaj, je potreben obisk zdravnika.

Mišična oslabelost ni enaka utrujenosti

Veliko ljudi mišično oslabelost zamenjuje za utrujenost ali bolečino. A razlika je pomembna. Utrujenost pomeni pomanjkanje energije. Bolečina je neprijeten občutek v mišici ali sklepu. Mišična oslabelost pa pomeni dejansko zmanjšano sposobnost mišice, da razvije silo.

Oslabelost se lahko pojavi nenadoma, vendar se pogosteje razvija postopoma. Prav zato se mnogim zdi, kot da se je »prikradla« neopazno.

Sarkopenija: naravna izguba mišične mase po 60. letu

S staranjem je normalno, da izgubimo del mišične mase in moči. Temu zdravniki pravijo sarkopenija. Prve spremembe večina ljudi opazi po 60. ali 70. letu.

Sarkopenija je pogostejša pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni ali imajo kronične bolezni. Zdravnik lahko stanje oceni s preprostimi testi, na primer z merjenjem hitrosti hoje ali mišične moči.

Ključna preventiva: redna vadba za moč lahko izgubo mišične mase upočasni ali celo delno obrne.

Prehlad, gripa in virusne okužbe

Hud prehlad ali gripa lahko povzročita občutek šibkosti in izčrpanosti. Simptomi lahko trajajo več tednov, vendar običajno izzvenijo ob okrevanju. Redkeje lahko virusi prizadenejo tudi mišično tkivo in povzročijo izrazitejšo oslabelost, to pa je pri sicer zdravih posameznikih redko.

Covid-19 in dolgotrajna oslabelost

Okužba z virusom Covid-19 ima lahko podobne simptome kot gripa, kašelj, vročino in utrujenost. Vendar pa lahko povzroči tudi izrazito mišično oslabelost.

Še posebej problematično je dolgotrajno ležanje doma ali v bolnišnici. Že nekaj dni neaktivnosti lahko povzroči hitro izgubo mišične mase. V takih primerih sta ključna postopna telesna aktivacija, fizioterapija, prilagojene vaje za krepitev mišic.

Poškodbe mišic in preobremenitve

Mišična oslabelost je lahko posledica dvigovanja pretežkih bremen, ponavljajočih se gibov pri delu, športnih poškodb. Pri blažjih poškodbah pomaga metoda RICE počitek, led, kompresija (stiskanje), dvig poškodovanega uda.

Če se stanje ne izboljša ali se poslabša, je nujen pregled pri zdravniku.

Multipla skleroza: ko imunski sistem napade živce

Mišična oslabelost je lahko znak resne bolezni, kot je Multipla skleroza. Pri tej bolezni imunski sistem napade zaščitno ovojnico živčnih vlaken, kar moti komunikacijo med možgani in telesom. Simptomi so zelo različni, pogosto pa vključujejo šibkost ene ali obeh okončin, otrplost, težave z ravnotežjem.

Možganska kap: nujno stanje

Če mišice nenadoma oslabijo, zlasti na eni strani telesa, je lahko vzrok Možganska kap. Poleg oslabelosti se lahko pojavijo:

  • omotica,
  • zamegljen vid,
  • težave pri hoji ali govoru,
  • izguba ravnotežja,
  • nenaden močan glavobol.

Možganska kap je nujno medicinsko stanje. Ob sumu je treba takoj poklicati reševalce.

Druge bolezni, povezane z mišično oslabelostjo

Mišična oslabelost lahko spremlja tudi:

  • bolezni ščitnice,
  • motnje spanja,
  • sindrom kronične utrujenosti,
  • vnetne miopatije (dermatomiozitis, polimiozitis),
  • Miastenija gravis,
  • srčno popuščanje,
  • sladkorna bolezen.

Če izgubljate moč brez jasnega razloga, je potreben zdravniški pregled.

Nosečnost in redki zapleti

Nosečnost običajno ne povzroča izrazite mišične oslabelosti. Če pa je prisotna, je lahko znak druge bolezni, na primer poslabšanja miastenije gravis ali redkega stanja, kot je Guillain-Barréjev sindrom. V takem primeru je nujen posvet z zdravnikom.

Kaj lahko storimo sami?

Ne glede na vzrok je pri številnih oblikah mišične oslabelosti ključna:

  • redna vadba za moč,
  • postopno povečevanje obremenitev,
  • ustrezna prehrana z dovolj beljakovinami,
  • vzdrževanje zdrave telesne teže.

S staranjem postane vadba za moč ena najpomembnejših naložb v zdravje. Redna telesna aktivnost lahko prepreči ali bistveno upočasni izgubo mišične mase ter izboljša kakovost življenja.

Kdaj k zdravniku?

Če:

  • se oslabelost pojavi nenadoma,
  • prizadene le eno stran telesa,
  • jo spremljajo nevrološki simptomi,
  • ali napreduje brez jasnega razloga,
  • je potreben čimprejšnji zdravniški pregled.

Mišična oslabelost je lahko normalen del staranja, lahko pa je tudi prvi znak resne bolezni. Razlika je v pravočasnem prepoznavanju in ukrepanju.

Logo
IZBRANO ZA VAS
Photo
TEHNOLOŠKI VELIKANI
PromoPhoto
NAKUP STANOVANJA
Promo
HILTON
Promo
REŠITEV
Promo
DUBROVNIK
Promo
LOŠINJ
Promo
TENIŠKI KOMOLEC
PromoPhoto
E-MOBILNOST
Promo
DEBELOST
Promo
DVOJNA RABA
Promo
PERIMENOPAVZA
Promo
NAKUP AVTOMOBILA
Promo
CRIKVENICA
Promo
KAJ KUPUJEMO
Promo
NAPREDNA DIAGNOSTIKA
PromoPhoto
NACIONALNI DAN BRANJA  
Promo
ZAGREB